Kdor čaka, tudi dočaka in ljubitelji avtomobilizma smo dočakali – slovenski avtomobilski salon. Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bodo lepi in manj lepi avtomobili razstavljeni do nedelje, glede na to, da je bil zadnji salon na slovenskih tleh aprila 2006 v Celju, pa so pričakovanja tako strokovne javnosti kot tudi obiskovalcev visoka. Obiskalo naj bi ga blizu 100.000 ljudi. Pa je to realno?

Prostora ni dovolj, da bi pokazali vse

Salon bo trajal le šest polnih dni, zato se zdijo načrti organizatorjev preveč optimistični. Ko smo se namreč prvi dan sprehodili po razstavišču, smo ugotavljali, da razstavnih površin ni kaj dosti več kot pred 16 leti, ko je bil salon nazadnje v Ljubljani, zato za toliko ljudi, to se pravi dobrih 15.000 na dan, enostavno ni prostora. »Optimalna številka se mi zdi 70.000, vse, kar je več, logistično in infrastrukturno ni mogoče. Nemogoče je sprejeti več kot 10.000 ljudi na dan,« je prepričan Matevž Rakar, direktor znamke Nissan v Sloveniji. Kljub temu na salon gleda pozitivno, saj ga slovenski trg po njegovih besedah potrebuje. »Enajst let od zadnjega salona je preveč. Seveda razumem, zakaj ga ni bilo. Največja težava je bila infrastruktura, zgodba zase pa so seveda na eni strani stroški in na drugi proračuni za izvedbo takšne prireditve. Če želiš danes dobro zastopati svojo znamko, je treba veliko vložiti v salon, zato so razstavna mesta sodobna. Seveda pa vsaka znamka pretehta, ali je vložek zanjo ekonomsko upravičen ali ne. Govorimo o šestmestnih številkah v evrih, seveda pa je še veliko dodatnih skritih stroškov, zato je to za nas, ker smo manjša znamka, velika obremenitev.«

Da nekatere znamke v stroških, ki so najmanj 100.000 evrov, ne vidijo poslovnega smisla, priča tudi to, da se nekaj znamk na salonu ne predstavlja, med njimi so tudi Kia, Fiat, Jaguar in Land Rover. A to ni nič posebnega, saj se nekatere znamke ne udeležijo tudi mnogo večjih salonov, na primer ženevskega, frankfurtskega ali pariškega. Največja težava Gospodarskega razstavišča ostaja enaka kot na zadnjem zboru avtomobilskih znamk – infrastruktura. Ni dovolj prostora, da bi vse znamke pokazale prav vse, kar imajo na voljo. Treba je vedeti, da so vozni parki posameznih znamk vse večji. »Infrastruktura je bila problematična že pred desetimi leti in zdi se mi, da se kaj bistveno ni spremenila. Z izjemo določenih podrobnosti in dvorane, v kateri domujemo. Gledano celostno pa to vsekakor ni takšno prizorišče, kot bi si ga avtomobilisti želeli. Če gledamo celovito, smo imeli težave že pri pridobivanju prostora in smo se vsi morali skrčiti glede na začetne želje. Ker imamo več kot 30 modelov, skorajda ni mogoče, da bi predstavili polovico, kaj šele vse. Seveda je treba upoštevati, da nismo edina znamka, zato smo vsi skupaj s prostorom preveč omejeni. To, da se v šotorih in improviziranih konstrukcijah predstavljamo avtomobilske znamke, ki veliko investiramo, kaže, da bo treba narediti korak naprej,« je prepričan Andrej Bergant, direktor prodaje osebnih in dostavnih vozil znamke Mercedes-Benz. Investicija, ki je za eno znamko večja od 100.000 evrov, seveda ni mačji kašelj, zato tudi napovedi organizatorjev, da je ljubljanski salon razstavni in ne prodajni, ne držijo. »Slovenija ni mesto, kjer bi delali zgolj projekte za imidž, kot je primer v Ženevi ali Frankfurtu. Za Mercedes je ključen poudarek na prodaji, pokazati, kaj je novo, in privabiti čim več ljudi k našim avtomobilom,« je poudaril Bergant. Prepričan je, da je glavni razlog, da salon ne traja dlje kot do nedelje, enostaven – razstavljalci si težko privoščijo, da bi vse te ljudi angažirali za več časa samo za potrebe avtomobilskega salona, saj jim je pomembno tudi, da so prodajni saloni polni. Le ti zagotavljajo prodajo in prepotreben denar.

Upajo na boljšo prodajo

Kljub temu vsi navzoči upajo, da salon ne bo muha enodnevnica, temveč stalnica vsaki dve leti. »Upam, da bo izkušnja salona za vse pozitivna in dodana vrednost v smislu prodajnih rezultatov. Če bo tako, je prihodnost salona svetla,« je prepričan Rakar. Uspešen salon bi namreč pomenil, da ga bodo znamke vzele še bolj resno. Med 260 vozili na salonu manjka precej novosti, ki so bile na primer pred tedni na ogled v Ženevi, predvsem preštevilni koncepti. A tudi za to je razlog. »Zakaj ni konceptov? Težko rečem, kaj je glavni razlog. Toda slovenski salon bo najprej moral pridobiti neko težo, nato lahko pričakujemo še kaj več. Mi smo želeli predstaviti tiste avtomobile, ki so aktualni. Lahko bi pripeljali tudi kakšen koncept, a glede na omejene prostorske zmožnosti se nam to ni zdelo smiselno,« je povedal Bergant, a je optimističen in prepričan, da je smiselno pokazati Sloveniji, kaj vse ponuja danes avtomobilizem, v katerem se dogaja revolucija.