Toda statistika je neizprosna. Na trgu, ki je lani pogoltnil 63.445 novih osebnih vozil, so namreč prodali vsega 151 električno gnanih ali 0,24 odstotka vseh, z dvomestno številko pa se je lahko pohvalila zgolj peterica, pri čemer sta bila najbolj priljubljena BMW i3 (55 enot) in renault zoe (30). Za primerjavo: na Norveškem, ki velja za evropski trg z najvišjim deležem električnih vozil, so jih predlani prodali 34.300 oziroma 18,7 odstotka vseh.
Da jih zanima manjša onesnaženost, manj zastojev in hrupa v mestnih središčih, so na Norveškem dojeli že v zgodnjih 90. letih. Električna vozila so kmalu postala prioriteta, danes pa imajo lastniki na voljo številne privilegije – zanje je posebej rezerviran vozni pas, prav tako tudi parkirišča, oproščeni so celo plačevanja cestnin. Tudi zato se v državi s 5,2 milijona prebivalcev vozi več kot 100.000 električnih vozil, kar je petina vseh v Evropi. In Slovenija? Veliko se govori, precej manj naredi, čeprav je res, da število polnilnic občutno narašča, a to je tudi vse, saj preostala infrastruktura ne govori v prid električnim avtomobilom, ki ostajajo predragi za žep povprečnega Slovenca. Ta se raje odloči za cenejšo klasiko.
Lani so na Norveškem odprli največjo hitro polnilnico na svetu, s prostorom za 28 vozil, katerih baterije se lahko napolnijo v vsega 30 minutah. Njihovi načrti pa predvidevajo, da naj bi do leta 2025 iz prometa postopno umaknili vse avtomobile, ki jih poganjajo fosilna goriva. Ker 98 odstotkov vse norveške električne energije prihaja iz hidroelektrarn, flota električnih vozil za sabo skorajda ne pušča ogljičnega odtisa. Nič čudnega, da je bil navdušen tudi Elon Musk, prvi mož Tesle, proizvajalca prestižnih električnih vozil iz Kalifornije, ki je dejal: »Kako neverjetno čudovita dežela. Obvladate!« Prav Musk je tisti, ki mu vse večja globalna navdušenost nad električnimi vozili izvablja nasmeh. Za model 3 je samo v ZDA 400.000 ljudi plačalo 1000 dolarjev varščine.
Na Norveškem kupcem električnega vozila ni treba plačati 25-odstotnega davka ob prodaji, na voljo so jim tudi brezplačne polnilnice. Po drugi strani pa v večini evropskih držav potencialni kupci ne prejemajo zakonsko urejenih subvencij, tudi zato so načrti po električni mobilnosti skromnejši. V Evropski uniji želijo tako do leta 2021 zmanjšati povprečne izpuste novih avtomobilov za 40 odstotkov glede na danes, kar pa se še vedno zdi težko uresničljivo. Če so se v Evropi od leta 1990 izpusti v industriji zmanjšali za 38 odstotkov, pa so v transportnem sektorju, vključujoč letalstvo, celo narasli za 9 odstotkov.
Tudi zato je ključno, da električni avtomobili postanejo cenejši, kar pa je v veliki meri odvisno od cene baterije, ki predstavlja približno 40 odstotkov nakupne cene avtomobila. To še posebno velja za Slovenijo. Dokler cena ne bo odločno nižja, bodo napovedi izpred petih letih nedosegljiv cilj.