Po raziskavi AT Kearney v sodelovanju z Združenjem Manager leta 2016 je v Sloveniji na izzive digitalne preobrazbe strateško pripravljena le četrtina podjetij. Le vsako drugo podjetje se zaveda, kako pomembne bodo nove, digitalne veščine za obstoj v prihodnosti. Za primerjavo: v mednarodnem okolju se vitalnega pomena novih veščin zaveda 9 od 10 menedžerjev (88 odstotkov).
Pri tem slovenski menedžerji pravilno ugotavljajo, da ključnega izziva ne predstavlja tehnološki razvoj. Preobrazba podjetij in gospodarstva bo neuspešna, če se ne bo spremenila organizacijska kultura podjetij. Zlata nit je orodje, ki podjetjem pomaga izvesti spremembe in preobrazbo.
Analiza in verodostojni statistični podatki usmerijo podjetje in podajo verodostojno osnovo ter so pomočnik vodstvu in strokovnim službam pri prilagajanju organizacije v smeri ciljnega razvoja veščin in sodobne organizacijske kulture.
Merjenje produktivnosti in kakovosti ni več dovolj
V okolju, kjer dodano vrednost porajata ustvarjalnost in inovativnost, organiziranost ne temelji več na funkcijah in procesih, temveč na odnosih. »Pri prehodu iz faze učečih v misleča okolja prestopamo iz upravljanja operativnih procesov v upravljanje mislečih; ključni poudarek ni več na sosledju korakov, temveč ustvarjanju okolja in pravil igre za zagotavljanje prostega pretoka misli, idej, pobud, inovacij,« preobrazbo vodenja in vzpostavljanja nove vrste odnosov pojasnjuje mag. Violeta Bulc, avtorica modela evolucije poslovnih sistemov.
Raziskava Zlata nit, razvita v Sloveniji s pionirskim razumevanjem pomena upravljanja odnosov, v središče merjenja postavlja prav odnos med zaposlenim in organizacijo. Vprašalnik, namenjen zaposlenim, obsega 45 vprašanj, urejenih v sedem tematskih sklopov, ki zajemajo: temeljni odnos med podjetjem in zaposlenim, vlogo in kakovost dela posameznika v podjetju, značilnosti organizacijske kulture, klime in medsebojnih odnosov, podjetnost in inovativnost, kakovost delovnega okolja, osebno rast in razvoj ter čustveno pripadnost zaposlenih.
Poglobljeno poročilo kot rentgen odnosov
Na podlagi odgovorov zaposlenih podjetje prejme informacijo o rezultatih in ima možnost poglobiti analizo skozi poglobljeno poročilo. V poročilu podjetje prejme podrobnejše analize, ki jih na podlagi odgovorov zaposlenih pripravi analitik in vključujejo tudi smernice in priporočila: na osnovi podjetja kot takega in izkušenj sorodnih podjetij.
Po informacijah podjetij so ta poglobljena poročila kot rentgen odnosov in v številkah osvetlijo veliko dejavnikov, ki jih podjetje zaznava, a jim številke ponudijo orodje za izvedbo potrebnih ukrepov ali akcij.
Analiza podjetje osvetli v primerjavi s podjetji sorodne velikosti (benchmarking), predstavi pa tudi morebitne razlike med posameznimi segmenti zaposlenih.
Zlata nit kakovost odnosov povezuje s poslovno uspešnostjo podjetja. Na podlagi uravnoteženih kazalnikov uspeha (BSC) opazuje trženjske, finančne ter kazalnike inovativnosti in upravljanja človeških virov. Modeli, oblikovani na podlagi podatkov iz raziskave Zlata nit – gre za eno največjih raziskav v JV Evropi, v kateri je sodelovalo že več kot 70.000 zaposlenih – kažejo, da je visoka kakovost odnosov povezana z višjo dobičkonosnostjo in višjo dodano vrednostjo na zaposlenega.
Kontekst: poslovna odličnost in agilnost organizacije
Poslovna uspešnost je med drugim povezana s karizmatičnostjo vodij. Takšni vodje ustvarjajo in vzdržujejo delovno okolje, v katerem so zaposleni čustveno in intelektualno predani ciljem organizacije, v sodelavcih vzbujajo zavzetost in pozitivna stališča ter jih spodbujajo k doseganju potencialov.
Po raziskavi Profiles International in Združenja Manager, izvedeni v letu 2015, menedžerji v podjetjih, ki sistematično merijo kakovost odnosa med podjetjem in zaposlenimi z raziskavo Zlata nit, dosegajo višji indeks vodstvene karizme. Med njimi je 12 odstotkov takšnih, ki jih sodelavci ocenjujejo kot visokokarizmatične, med preostalimi pa je takih 9 odstotkov.
»Zlatonitniki« prejemajo višje ocene pri veščinah ustvarjalnega in inovativnega odzivanja na spremembe, s problemi se soočajo bolj učinkovito, spremembe pa sprejemajo kot izziv. Kažejo tudi večjo prilagodljivost pri delu z ljudmi in so bolj nagnjeni k vseživljenjskemu učenju. »Podjetja, ki spremljajo utrip svoje organizacije z merjenjem kakovosti odnosov, boljši uvid in razumevanje dogajanj znotraj organizacije, so lahko na tej podlagi bolj agilna in konkurenčna,« rezultate komentira Zvezdana Lubej, direktorica podjetja Profiles International.
Raziskovanje organizacijske kulture z intervjuji in zlatimi praksami
Tako kot velja za organizacije, je tudi Zlata nit dolžna razmišljati o spremembah in preobrazbi, izvajati potrebne premike in slediti svojemu poslanstvu v novih okoliščinah. Skupaj z Nikom Mejašem iz OK Consultinga so v letošnjem projektu prenovili vprašalnik o voditeljstvu, temelječ na raziskovanju elementov organizacijske kulture. Digitalna preobrazba je bila zajeta tudi v raziskovanje zlatih praks, prav tako je Zlata nit letos v sodelovanju z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti poseben pomen namenila praksam aktivnega staranja in vseživljenjskega učenja.
Ob neprestanih spremembah pa ambiciozna vizija Zlate niti ostaja enaka kot ob njenem rojstvu leta 2007: verjamemo, da imamo lahko v Sloveniji najboljše zaposlene in zaposlovalce na svetu.
Raziskava dr. Matevža Raškovića z Ekonomske fakultete pokaže, da podjetja z nadpovprečnimi rezultati strastne predanosti zaposlenih (affective commitment) dosegajo 53 odstotkov višjo dodano vrednost na zaposlenega, imajo za 17 odstotkov višje povprečne plače, 18 odstotkov večji pomen pripisujejo dolgoročnosti odnosov in zaupanja (v očeh kupcev) in je med njimi štiri odstotke več tržnih vodij.