Barbara Kitek, vodja splošnih služb in kadrovska strokovnjakinja v Skazi: Merjenje kakovosti odnosa med zaposlenim in organizacijo je pomembno, da ugotovimo, kakšne so trenutne razmere, kje torej smo. Na daljši rok pa za še pomembnejše spoznanje, kam gremo, kakšni so trendi, kje imamo možnosti in priložnosti za izboljšanje. Delo z zaposlenimi in medsebojni odnosi v podjetju so ključnega pomena za uresničevanje strategije in ciljev podjetja. Zato HR-stroka upravljanja kadrov ne sme in ne more prepuščati osebnim občutkom ali intuiciji.

Hitra rast poslovanja podjetja lahko v resnici predstavlja izziv za delodajalca pri iskanju ustreznih kadrov. Predvsem je pomembno, da tudi v času kratkih rokov in pritiskov po dodatnih zaposlenih, delodajalec ne popušča pri izvajanju svoje kadrovske strategije. Torej pri iskanju takšnih sodelavcev, ki poleg ustrezne strokovne kvalifikacije razumejo, sprejemajo, predvsem pa živijo vrednote podjetja. Če ni skupnih temeljev sodelovanja v timu, kar vrednote nedvomno so, potem je izbira napačna. Ponavljanje postopkov iskanja ponovno zahteva svoj čas.

Zlata nit je v Sloveniji nedvomno že prepoznana blagovna znamka in referenca za vsako podjetje, ki vlogo delodajalca postavlja v kategorijo svoje odličnosti. Zato tudi pri nas, kot tudi v naših javnih predstavitvah, dosledno omenjamo to priznanje in tudi skozenj postajamo vse bolj zaželen in spoštovan delodajalec.

Boris Šolar, direktor podjetja Četrta pot, ki v Zlati niti sodeluje vseh deset let: Vsak odnos, naj bo oseben ali posloven, potrebuje občasno preverjanje kakovosti, brez tega lahko namreč odnosi zvodenijo in ljudje se odtujimo. V poslovnem svetu to pomeni, da nam lahko dobri kadri čez noč uidejo, ne da bi sploh poznali razloge. Ob vsakem preverjanju odnosov imamo priložnost, da dobre prakse nadaljujemo in slabe spreminjamo v boljše. Pomembno pa je, da so te stvari na rednem urniku, ker sicer ob polni zaposlenosti s posli hitro pozabimo nanje.

V Zlati niti sodelujemo in jo tudi zavzeto podpiramo, ker gre za zunanje, neodvisno ocenjevanje, ki daje objektivnejšo sliko od morebitnih internih ocenjevanj. S tem spodbujamo tudi druga podjetja, da se pridružijo projektu, saj lahko na svojem primeru pokažemo, da na srednji rok to pomeni večje zadovoljstvo in učinkovitost zaposlenih ter dodaten ugled med poslovnimi partnerji.

Ob dolgoletnem sodelovanju v projektu opazujemo razpoloženje zaposlenih v podjetju ter učinke posameznih aktivnosti, ki smo jih izvedli za zaposlene v zadnjih letih. Učinki so za nas pozitivni, saj se zadnja leta redno uvrščamo med finaliste. Hkrati nam to prinaša določen ugled med našimi poslovnimi partnerji, saj podjetja izredno cenijo partnerje, ki dobro skrbijo za svoje zaposlene – ravno ti so namreč skrbniki odnosa s poslovnim partnerjem na dnevni ravni.

Sonja Šmuc, Združenje Manager: Dobri odnosi niso samoumevni. Zato Združenje Manager v Zlati niti sodeluje od vsega začetka. Podjetja preprosto potrebujejo ogledalo in realno sliko, ali so odlična, povprečna ali še to ne. Zlata nit jim ponudi primerjalno presojo, torej benchmarking, da lahko potem ukrepajo in se izboljšajo. Ugotavljamo, da slovenski menedžerji pogosteje kot pred leti potrkajo na vrata pri nagrajenih kolegih z željo, da spoznajo njihove dobre prakse. To je velik prispevek Zlate niti: spodbujanje dobrega in vzpostavljanje kulture učenja eden od drugega. To v Združenju Manager podpiramo in si prizadevamo tudi sami: prav te dni je potekala Hitra šola digitalne preobrazbe, s katero zasledujemo iste cilje kot Zlata nit. Drug vidik, ki ga prepoznavamo v Zlati niti, je raziskovalni. Če so v prejšnjih letih akademiki raziskovali povezavo med kakovostjo odnosov in uspešnostjo podjetij, ter karizmatičnostjo menedžerjev v povezavi z upravljanjem odnosov, se v zadnjem letu razkrivajo uvidi glede osebnega razvoja. Zgrozili smo se ob ugotovitvi, da zaposleni pri oceni osebne rasti padejo pod povprečje že pri 41. letu, saj to pomeni, da začnejo hibernirati že 20 do 25 let pred upokojitvijo. To je zaskrbljujoče, saj pomeni izgubo tako za posameznika kot za podjetje.