Leta 2015 je bilo prebivalcev Slovenije, starih 65 let ali več, 369.386 oziroma 18 odstotkov celotnega prebivalstva Slovenije. 59 odstotkov teh prebivalcev so bile ženske, 41 odstotkov pa moški. O daljši pričakovani življenjski dobi žensk zgovorno priča podatek Statističnega urada Republike Slovenije, da so bile leta 2015 v Sloveniji od 236 prebivalcev, ki so stari sto ali več let, kar 203 ženske. Po podatkih Statističnega urada iz leta 2014 se povprečna ženska prvič zaposli pri 26,7 leta starosti, od staršev se odseli pri 27,4 leta in rodi prvega otroka pri 29,1 leta. Ženske so glede na moške nadpovprečno izobražene in od stotih odraslih žensk jih je leta 2014 imelo terciarno izobrazbo 34, od stotih odraslih moških pa 23.
Najdlje naj bi pokojnino prejemale Francozinje
Povprečna ženska, ki se je upokojila lani, je bila po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje stara 59 let in 11 mesecev. Imela je povprečno 37 let in 3 mesece dopolnjene pokojninske dobe. Na drugi strani je znašala povprečna doba prejemanja pokojnine za ženske, ki so umrle lani, 24 let in 1 mesec, kar je občutneje več od moških, pri katerih je bila povprečna doba prejemanja pokojnin umrlih lani le 17 let in 7 mesecev. Najdlje naj bi prejemale pokojnino ženske v Franciji (27,2 leta), najmanj časa pa ženske na Portugalskem (19,4 leta).
Američanke nočejo v pokoj
Po zadnjih raziskavah univerze Harvard v ZDA kar 30 odstotkov žensk, starih od 65 do 69 let, še vedno redno dela, kar predstavlja podvojitev števila glede na 15 odstotkov žensk v tej starostni skupini, ki je delalo v 80. letih. Še pomembneje, kar 18 odstotkov žensk, starih od 70 do 74 let, še vedno dela za razliko od 8 odstotkov v 80. letih! Zanimiva je ugotovitev raziskave, da se je med starejšimi ženskami v ZDA, ki kljub letom še vedno delajo, najbolj povečal delež tistih z najvišjo izobrazbo. Opravljajo poklice, ki jih izpolnjujejo ter jim dajejo identiteto in smisel v življenju, zato nadaljujejo delo ne glede na leta, dodajajo raziskovalci.
Temna stran »iskanja smisla«
Druga, temnejša stran statistike razkriva, da morajo ženske delati vedno dlje tudi zaradi poznih ločitev, ki poslabšajo njihov finančni položaj, izgube na področju naložb in nepremičnin, ki so bile večinoma posledice nepazljivosti v srednjih letih in sprememb v zakonodaji, ki jim zagotavljajo podobno kot v Sloveniji vedno nižje javne pokojnine. Prav tako, opažajo raziskovalci, si generacije nabirajo vedno večje finančne obveznosti v obliki posojil, ki jim onemogočajo upokojitev, saj le s pokojnino ne morejo odplačevati vseh finančnih obveznosti. Še vedno so vidni tudi učinki zadnje finančne krize iz leta 2008, saj je veliko ljudi takrat izgubilo službo in so bili nekaj let brez dela, kar morajo zdaj nadoknaditi.
Starejše ženske so najbolj ogrožene
Po podatkih Statističnega urada RS so tveganju revščine najbolj izpostavljeni starejši prebivalci, posebno starejše ženske, ki živijo same. Leta 2014 je živela v revščini vsaka tretja med njimi. Povprečna neto starostna pokojnina, ki jo je prejemala povprečna upokojenka v Sloveniji januarja 2017, je bila 606 evrov v primerjavi z moškimi, pri katerih je bila 635 evrov.
Pri nas še kar zgledno varčujemo za dodatno pokojnino
Le 36 odstotkov zaposlenih žensk globalno redno varčuje za pokojnino, je razkrila nedavna mednarodna raziskava družbe Aegon. Od teh je največji delež rednih varčevalk v Indiji, kjer je takšnih kar 61 odstotkov, in v ZDA, kjer je rednih varčevalk 51 odstotkov. Najmanj žensk pa redno varčuje na Poljskem in Madžarskem, le 21 odstotkov. V Sloveniji po besedah Karmen Dietner, predsednice uprave Pokojninske družbe A, d. d., uradnih podatkov glede varčevanja v dodatnem pokojninskem zavarovanju ločeno po spolu ni na voljo. »Vemo le,« pravi Dietnerjeva, »da je po zadnjih podatkih ministrstva za delo konec leta 2015 za dodatno pokojnino varčevalo 498.490 zavarovancev, kar predstavlja dobro polovico vseh zaposlenih. Če pogledamo podatke o zaposlenih, ki varčujejo za dodatno pokojnino v skladih naše družbe, lahko ugotovimo, da je od skupno 44.000 zavarovancev polovica žensk, in sklepamo lahko, da velja podoben odstotek tudi za druge zaposlene, vključene v dodatno pokojninsko zavarovanje v Sloveniji,« dodaja Dietnerjeva.
