»Videl sem jeseniški razpis za maskoto občine in sem si rekel, zakaj pa ne bi poskusil,« se lanskoletnega snovanja Rudija spominja Ljubo Jančič iz Radovljice. »Nikoli še nisem sodeloval na kakšnem razpisu. Natančno sem si prebral navodila, torej kaj vse naj bi predstavljala maskota, ogledal sem si točkovnik, kjer so bile zajete vse potrebne kategorije, in začel sem risati.«
Prva risba se mu vedno zdi okorna
Jeseniška občina je razpis za idejno zasnovo za maskoto objavila lani. »Ideja se je porodila spontano, spodbudila pa so jo resnejša športna tekmovanja in večji promocijski dogodki oziroma druge manifestacije. Ti zelo pogosto kot del svoje celostne podobe uporabljajo tudi maskote. Njihov namen je, da na bolj subtilen način predstavi neko dogajanje oziroma kraj, ljudi in njihove značilnosti, zgodovino, tradicijo,« pravi vodja oddelka za gospodarstvo na Občini Jesenice mag. Vera Djurić Drozdek.
Tako je izpod spretnih prstov Ljuba Jančiča nastal Rudi. »Narisal sem ga po pravilih – od spredaj, s strani, od zadaj.« Od zamisli do končne podobe je potreboval le en dan in eno noč. »Nič preveč ne razmišljam, kar hitro narišem. Prva risba se mi vedno zdi tako okorna, zato jo moram prespati. Naslednjega jutra sem jo še enkrat prerisal in mi je bila kar všeč,« opisuje. »Prevlekel sem jo s tušem in s papirja je lahko romala na računalniško obdelavo.«
V pričakovanju septembra
Po razpisu so Jančiča obvestili, da je narisal zmagoviti predlog. Rudijeva prelivajoča se barva spominja na taljenje rude v plavžu, iz katerega izteče kovina. Na glavi ima narciso, simbol Jesenic, v rokah pa hokejsko palico v obliki črke J, začetnice mesta, ki ga predstavlja. Obleka in obutev na eni nogi močno spominjata na hokejsko opravo, saj ta šport sodi med zaščitne znake Jesenic, drugo nogo pa ima obuto v pohodniški čevelj.
Jančič si je z zmago na natečaju prislužil oddih v termah v občinskih počitniških zmogljivostih. Odšteva pa tedne do septembra, ko bo svojo stvaritev lahko spoznal v živo. »Za izdelavo maskote se dogovarjamo,« pravi Djurić-Drozdekova. Izdelali naj bi jo pred začetkom Festeelvala, to je tridnevno zabavno dogajanje mladih na Jesenicah, ki običajno v sodelovanju z Mladinskim svetom in Klubom jeseniških študentov poteka septembra. »Takrat bo idealna priložnost, da maskoto predstavimo velikemu številu ljudi. Potem pa bomo Rudija uporabljali na vseh večjih občinskih dogodkih, zlasti na športnih in zabavnih,« dodaja.
Da se ga le otroci ne bi bali
Avtor zmagovalne maskote zdaj upa, da bodo Jeseničani za njeno izdelavo izbrali kakovostne izdelovalce, saj je na dogodkih po Sloveniji srečal kar nekaj ponesrečenih primerkov. »Spomnim se krompirja, ki bi bil lahko tako prisrčen, pa je imel prav črn pogled in so se ga otroci zagotovo bali,« pripomni Jančič.
Iz otroštva pa se spominja tudi svojih prvih risarskih podvigov. »V vrtcu sem narisal čudovitega črnega panterja, zaradi katerega me je vzgojiteljica pohvalila mami.« Za Pavliho je risbe pošiljal kar med služenjem vojaškega roka, za pogostejše risarske podvige pa ob službi v tiskarni pozneje ni imel časa. Temu konjičku se lahko ponovno obsežneje posveča zadnjih nekaj let, ko je v pokoju. Nabor pobarvank, družabnih iger in celo maskot, ki jih je pomagal zasnovati, je bogat. V teh dneh pa s svojimi ilustracijami za eno od založb po vsaki lekciji okrasi učbenik za nemščino.
