Osebni finančni svetovalec uradno še ni poklic. Za zdaj se lahko vsakdo razglasi za osebnega finančnega svetovalca, saj za to ne obstaja licenca, ki bi seveda morala biti in bi morala biti obnovljiva. Ta poklic je lahko najlepši, če so ti številke in komunikacija z ljudmi blizu. Podobno je biti splošni osebni zdravnik, ki človeka spremlja celovito, od časa do časa pa koga pošlje še k specialistu. Osebni finančni svetovalec skupaj s stranko določi cilje oziroma prioritete pa tudi pot, kako jih doseči. Splošno znanje osebnega finančnega svetovalca mora biti široko, spoznati se mora na proračun, varčevanja, investicije. Je pa področje osebnih financ preširoko, da bi bil lahko specializiran na vseh. Sama sem specializirana za področje varčevanja ali investiranja, če pa nekdo potrebuje strokovnjaka, ki bo upravljal njegov proračun, ga usmerim na »coacha«.
Obstajajo razlike med ljudmi z nizkimi in visokimi prihodki?Pogosto pri upravljanju denarja ni razlike. Če ne znamo ravnati z majhno količino denarja, praviloma tudi z veliko količino ne bomo. Običajno si rečemo, da če bi imeli 1200 evrov, bi nam bilo mnogo lažje. A ko se to zgodi, spremembo morda čutimo nekaj mesecev, nato pa se ponovno znajdemo v začaranem krogu, ko spet rečemo, če bi imeli toliko denarja, bi bilo pa čisto drugače. Žal ni tako, saj se naš življenjski stil spreminja – potrebujemo večji avto, večji dom. Težava je, da nas o tem, kako ravnati z denarjem in ga upravljati, nihče ne poduči.
Kaj ljudi ponavadi zanima, ko vas obiščejo?Najpogosteje jih zanima, kako varčevati za svojo prihodnost, kako investirati, kako izbrati najboljši kredit oziroma ali je čas za refinanciranje. Zanimajo se tudi za »coaching« oziroma svetovalca za proračun, ki jih nauči, kako upravljati tisto, kar imaš – kako znižati stroške in povečati prihodke. Da se zgodijo spremembe, je pogosto treba stopiti iz cone udobja. Uspešne podjetnike zanimajo davki in kako jih optimizirati. S stranko pripravimo individualni načrt, ki je lahko pokojninski, investicijski, osebni finančni načrt… Tam določimo konkretne cilje, denimo čez 25 let želimo imeti tisoč evrov pokojnine. Ker poznamo situacijo, vemo, katere rešitve na trgu so v nekem trenutku najprimernejše.
Ali stranko po svetovanju pustite, da se znajde sama?Do nedavna je bilo tako, a smo ugotovili, da je zunaj izredno veliko »morskih psov«, ki jim žal niso kos. Oblikovali smo načrt, nato pa je stranka sama odšla urejat neko dokumentacijo in je prišla nazaj s popolnoma drugimi rešitvami od predlaganih. Zato smo v prvem koraku dopolnili storitev s tem, da večino dokumentacije uredimo znotraj načrta tudi za že sklenjene produkte: če je treba urediti prenose, prekinitve, odkupe, predujme, krajšanje dobe in podobno. Pred nekaj meseci smo uvedli novo storitev Moj skrbnik, ki je uporabnikom na voljo ves čas: na voljo imaš določeno število vprašanj, uro finančnega svetovanja in dostop do naše e-knjižnice. Možnost prihrankov je ogromna.
Kaj bi svetovali nekomu, ki ima 100.000 evrov in ne ve, kako bi s tem denarjem pametno ravnal?Treba je poznati celovito situacijo, tudi koliko je stranka pripravljena tvegati. Bolj ko je tveganju naklonjena, bolj so rešitve volatilne oziroma večjo nihajnost si lahko privošči; takšne stranke načeloma ne bi smelo zmotiti, če bi zgubila tudi do 25 odstotkov svojega premoženja. Problem pa je, ker se imamo za dinamične, ko pa nam premoženje pada, nismo več tako pogumni. Zato je dragoceno, če vas tisti, ki skrbi za vaše premoženje, dobro pozna in najde pravo strategijo za vas.
Ko sem delala še v finančni ustanovi, smo imeli opraviti z najrazličnejšimi ljudmi, predvsem bolj premožnimi. Bile so stranke, ki so prišle s 100.000 evri in jih želele oplemenititi. V takem primeru si kot svetovalec dvojno omejen: ne poznaš stranke celovito (nismo jih spraševali o kreditih, limitih, vzdrževanih družinskih članih, premoženju) ter imaš omejen nabor rešitev. Danes bi bil za isto stranko moj nasvet drugačen. Zdaj namreč vem, da ima lahko še 50.000 evrov kredita, 10.000 evrov limita, znana mi je višina povprečnih prihodkov in izdatkov. Zato je lahko slika povsem drugačna kot nekoč.
Pomembno je, da ne stavimo vsega na enega konja in da izbiramo naložbene razrede, ki se ne gibajo enako, temu rečemo, da so med seboj nizko ali nižje korelirani. V primeru, ko vrednosti na trgu padajo, ne želimo, da pada naš celoten portfelj – gledamo, da se eno giblje neodvisno od drugega.
Je 100.000 evrov veliko denarja?Lahko je veliko, lahko ni, odvisno od življenjskega stila posameznika. Ko ugotovimo, s kakšno mesečno vsoto smo zadovoljni, in če zadostuje našemu načinu življenja, se moramo vprašati, kako priti do te vsote. Hkrati je treba razmisliti, kaj nam prinaša zadovoljstvo, na podlagi tega si postavimo prioritete. Sicer pa, katere stvari okrog nas nam dejansko prinašajo zadovoljstvo?! Imamo jih veliko, pa jih v resnici ne potrebujemo.
Najpomembnejše je, da se vprašamo, v kaj bi vlagali. Druga stvar je, da razmislimo o tem, kje bi še lahko dodatno zaslužili. Zatem izdelamo izračun in si postavimo cilje – že danes izračunamo, koliko denarja moramo dati na stran, da bomo lahko živeli, kot si želimo. Marsičesa ne potrebujemo. Napaka je, če mislimo, da se odpovedujemo stvarem, ker se jim pravzaprav ne. Mislimo, da se odpovedujemo danes za jutri, v resnici pa v jutri zgolj investiramo.