Minister za brexit David Davis, ki se je izkazal za nedoraslega tej vlogi, je poslance, ki so predlog brexitskega zakona že odobrili brez enega samega dopolnila, pozval, naj ga med drugim glasovanjem ne spreminjajo. Po pravilih parlamentarne igre morajo razpravljati in glasovati o dopolnilih k zakonskim predlogom, ki jih sprejmejo lordi. Če jih (voljeni) poslanci zavrnejo, lahko vlada ignorira dopolnila (neizvoljenih) lordov.

Brexit morda že v torek

Lordi so predlogu o sprožanju brexita pripeli dve dopolnili: vlada mora najpozneje v treh mesecih po sprožanju brexita državljanom EU enostransko zagotoviti, da bodo lahko ostali v Britaniji po njenem odhodu iz EU, parlamentu pa mora pisno zagotoviti, da bo lahko glasoval ne samo o brexitskem sporazumu, ampak tudi o morebitni odločitvi vlade, da EU zapusti brez sporazuma, če bi se pogajanja končala neuspešno. Če bo večina poslancev danes zavrnila obe dopolnili, bi konservativna premierka Theresa May utegnila že jutri sprožiti brexit oziroma dveletna pogajanja o odhodu (po 44 letih članstva), ki jih predvideva petdeseti člen lisbonske pogodbe.

Mayeva, ki je menda bila pred referendumom proti brexitu, zdaj samopašno trdi, da bi Britanijo izključila iz članstva v EU celo, če bi poslanci zavrnili sporazum, ki bi ga njena vlada dosegla med brexitskimi pogajanji. Parlamentarcem sicer obljublja, da »jim bo dala besedo o sporazumu«, a dodaja, da bi raje odkorakala iz EU, kot sprejela slabo kupčijo, in da se ne bi vrnila za pogajalsko mizo, če bi poslanci in lordi zavrnili brexitski sporazum, s katerim bi bila vlada zadovoljna. Mayeva in njen minister za brexit Davis se kar naprej sklicujeta na ljudsko voljo. Davis je poslance pozval, naj danes vržejo ven obe dopolnili lordov. Opozicijski laburisti so Mayevo pozvali, naj vnovič razmisli in sprejme dopolnili lordov. Izid današnjega glasovanja je odvisen predvsem od tega, koliko konservativnih poslancev se bo uprlo vladi svoje stranke. Med prvim glasovanjem so poslanci za sprožanje brexita glasovali z veliko večino 494 glasov. Med 122 glasovi proti je bil samo eden iz klopi konservativcev.

Ni plana B za črni scenarij

Vplivni vsestrankarski poslanski odbor za zunanje zadeve pa je ocenil, da obstaja realna možnost, da se bodo pogajanja končala brez sporazuma. Zato je vlado pozval, naj čim prej sestavi načrt za morebitna neuspena pogajanja. Po njegovi oceni bi bil to zelo destruktivni izid, ki bi prinesel ekonomsko škodo obema, EU in Britaniji, obenem pa škodoval njunemu mednarodnemu ugledu. Vlada pa bi resno kršila svoje dolžnosti, če se ne bi pripravila na neuspešen izid pogajanj. Nepripravljenosti vlade za tak izid bi bila »resna kršitev njenih dolžnosti«.

Poslanci tega odbora so Mayevo obtožili, da z nepripravljenostjo na takšen izid ogroža državne interese in da nima avtoritete za morebitni »ekstremni odhod Britanije iz EU«, kar bi bil trdi brexit (odhod iz skupnega trga in carinske unije), ali enostranski odhod ob neuspelih pogajanjih. Te ocene utegnejo prepričati zadostno število konservativnih poslancev, da glasujejo proti vladi in vendarle sprejmejo obe dopolnili lordov.