Anketa, ki so jo naročili na Mestni občini Ljubljana in je zajela tisoč ljudi, je pokazala, da je 82 odstotkov ljudi zadovoljnih s preureditvijo osrednjega dela Slovenske ceste v skupni prometni prostor. »Osrednji del Slovenske ceste je postal priljubljeno sprehajališče in prostor za druženje, ki vsem uporabnikom omogoča tudi več mesta za premikanje. S sožitjem med pešci, kolesarji in avtobusi na osrednjem delu Slovenske ceste smo zelo zadovoljni, promet poteka varno in tudi v praksi se je izkazalo, da je Ljubljana zrela za tovrstno ureditev, ki spominja na skupni prometni prostor,« so nam pojasnili na magistratu.
Logično nadaljevanje te zgodbe bi torej bilo, da bi po Slovenski cesti še kakšno ulico približali pešcem in kolesarjem, tako kot to počnejo tudi na Dunaju, kjer so po Mariahilfer Straße recimo uredili ulico Herrengasse. Ampak katera ulica bi lahko sledila Slovenski cesti? Na občini jasnega odgovora nismo dobili. Pravijo, da se bodo o »alternativnih« ureditvah odločali ob prenovah posameznih cest ali javnih prostorov, uvedbo skupnega prometnega prostora pa so testirali tudi v okviru lanskega evropskega tedna mobilnosti, na tradicionalni dan brez avtomobila, 22. septembra, ko so v vsaki od 17 četrtnih skupnostih za motorni promet zaprli eno ulico ali cesto in jo oživili z različnimi dogodki.
Testiranje po četrtnih skupnostih
Na seznamu lani zaprtih ulic bi lahko zgledu Slovenske ceste najverjetneje sledili le Železna cesta nasproti Severnega mestnega parka v Zupančičevi jami in Gortanova ulica od Kosovelove ulice do vhoda v park Kodeljevo. A na ljubljanski občini nove kandidate za skupni prometni prostor zbirajo tudi z aktualnim postopkom nadgradnje občinske prometne politike v celostno prometno strategijo. »V postopku njene izdelave preverjamo tudi naklonjenost četrtnih skupnosti uvedbi skupnega prometnega prostora,« pravijo na občini.
Od četrtnih skupnosti imajo še najbolj jasne ideje o ureditvi ulic po vzoru Slovenske ceste v četrtni skupnosti Šiška. Predsednica četrtne skupnosti Darja Zajc pravi, da je svet sprejel sklep, da se v skupni prometni prostor spremeni Koseška cesta. Zanimivo je, da je bila ta cesta v predlogu trajnostne urbane strategije ljubljanske mestne občine za obdobje 2014–2020 najprej predvidena kot območje za pešce. A je predlog pred dobrim letom naletel na neodobravanje, saj bi stanovalci ostali brez ustreznega dostopa do svojih domov, promet bi se preusmeril na sosednje ulice, ki za tolikšno prometno obremenitev niso ustrezne, onemogočeno pa bi bilo tudi delo obrtnikov. Na koncu je župan Zoran Janković tik pred začetkom seje, na kateri so odločali o strategiji, Koseško cesto črtal iz predloga, češ da je šlo za pomoto.
Skupni prometni prostor rešitev za Koseško cesto
Težave Koseške ceste pa so ostale. Dvosmerna cesta je edini del Šišenske promenade, ki poteka od Celovških dvorov do koseškega bajerja, kjer je dovoljen motorni promet. »Pokazalo se je, da je cesta občasno problematična zaradi visoke hitrosti avtomobilov in velikega pretoka pešcev. Na začetku poti s strani Podutiške manjka tudi del pločnika,« je na problematiko Koseške ceste že pred časom opozorila Zajčeva. Na pomanjkljivosti ceste so že pred tremi leti opozorili tudi v društvu Focus in na Inštitutu za politike prostora.
»Pešci so jo vzeli za svojo, kar večkrat vodi v konflikt z vozniki avtomobilov,« so takrat zapisali v svojem predlogu ureditve območja Koseške ceste in Drage. Junija 2014 so namreč cesto za en dan zaprli in na uličnem festivalu Koseze ob pestrem celodnevnem dogajanju iskali tudi možnosti za ureditev, ki bi bila prijazna in varna za pešce in kolesarje na Koseški cesti ter hkrati sprejemljiva za lokalne prebivalce.
Marko Peterlin, direktor Inštituta za politike prostora, meni, da bi bil skupni prometni prostor dobra rešitev za Koseško cesto. Poleg nje bi lahko po njegovem mnenju podobno ureditev poskusili tudi v Ulici Milana Majcna, vsaj od Medvedove ulice do Celovške ceste, morda tudi v sami Medvedovi ulici in Pod hribom, ki pa jo je občina lani uredila v drugačni smeri.
»Tudi v centru je zagotovo še nekaj ulic, ki so več kot primerne. Med njimi sta tudi Poljanski nasip in Petkovškovo nabrežje, oba od Resljeve ceste do Rozmanove ulice. Na splošno bi rekel, da bi bilo dobro takšne ulice iskati v okviru nekih četrtnih ali lokalnih središč, predvsem v odsekih, kjer je že zdaj njihova funkcija v veliki meri 'bivalna' in manj prometna, kjer je torej že zdaj veliko pešcev in kolesarjev,« pravi Peterlin.
