Mnogim Ljubljančanom prosti čas in sprehode v parkih ali ob Ljubljanici polepšajo hišni ljubljenčki. Toda pri tem življenje psa in človeka ni povsem svobodno. Morajo se držati predpisov, ki velevajo, da mora biti pes na javni površini na povodcu, nevarni štirinožci pa morajo imeti tudi nagobčnik.
Če vodnik štirinožca spusti z vrvice, mu grozi 200 evrov kazni. Prav veliko takšnih prekrškov pri ljubljanskem mestnem redarstvu niso obravnavali, leta 2015 so izdali sedem plačilnih nalogov, v prvem polletju minulega leta pa dva. Zagrožena kazen za tiste, ki ne počistijo pasjih iztrebkov, je sto evrov, lani takšnih glob niso izrekli. To ni presenetljivo, kajti mestni inšpektorat deluje predvsem preventivno, lastnikom psov podarja tudi vrečke za pasje iztrebke.
Občina je za nadzor
Pri redarstvu menijo, da je tovrstna varnost pomembna za prebivalce glavnega mesta. Zato so lani v sodelovanju s policijo in mestnim inšpektoratom povečali prisotnost redarjev v parkih in na sprehajalnih poteh. Zadnja tovrstna akcija je bila 17. februarja, strog nadzor pa nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje. »Ugotavljamo, da vsi skrbniki psov na javnem mestu še vedno ne zagotavljajo fizičnega varstva psa tako, da je pes na povodcu,« pravijo na občini.
Medtem ko so na občini pojasnili, kako je s to problematiko na papirju, nekdanja vodnica psov Leda Zajc ve, kakšno je življenje s štirinožnimi prijatelji. Meni, da je represija nepotrebna in da bi bilo pomembneje, da bi bila bolje urejena pasja parka v Štepanjskem naselju in Vilharjevi ulici. Predlaga namestitev pitnikov in dreves, ki bi pse in ljudi varovali pred poletnim soncem. »Seveda je tudi na tem področju precej represije, vprašanje je le, koliko se ji pustiš. Prepričana sem, da bi pes moral imeti svobodo. Demeter Bitenc je nekoč rekel: Svobodni ljudje, svobodni psi. Nadaljevanje tega pa je, da moramo biti vsi vzgojeni. Ko mi nasproti prihaja človek, je to moj potencialni prijatelj, ne potencialni sovražnik. Pri psih je princip enak,« je dejala Leda Zajc, ki pravi, da so pravila prestroga zaradi nekaterih ekscesnih primerov.
Na Kodeljevem vsako leto počistijo okolico
Sama nikoli ni plačala kazni niti ni imela težav z organi pregona. Tudi kadar je psa spustila, ga je imela pod nadzorom, kar so redarji praviloma upoštevali. »Poznam zgodbo gospe, ki se je sprehajala z desetkilogramskim cucljem. Zraven je hodil gospod z maltežanom. Gospa je mislila, da jo bo nekaj vprašal, a ji je le pokazal inšpektorsko izkaznico,« je povedala Zajčeva. Pojasnila je, da glede na njene izkušnje tudi na vseh zasebnih zemljiščih psi ne smejo biti odvezani. Na primer v gozdu, kjer je imela možnost sprehajati psa, a ni smela, ker zemljišče ni bilo ograjeno in bi lahko prišel v stik z drugimi živalmi ali ljudmi. Na občini pravijo, da je javni prostor abstraktni pravni pojem, zato se presoja pri vsakem primer posebej.
Zajčeva ima enega psa. »Imam kraljevega kavčvajlerja,« se je zasmejala. Z drugimi besedami: mešanca iz zavetišča, ki veliko časa preživi na kavču. Skuša ga čim bolj vključiti v svoje življenje, obenem pa ne želi greniti življenja drugim. Zato z iztrebki ni težav. Na Kodeljevem, kjer živi, ljubitelji psov enkrat na leto počistijo tudi vso okolico. »Torej sostanovalci vidijo, da pasjeljubci počistimo tudi za tistimi, ki tega ne storijo. Seveda je logično, da moramo počistiti,« je dejala in dodala, da večina ljudi s tem nima težav. »Tisti, ki ne počistijo za svojimi psi, že kar štrlijo ven.«
