Kmetijska zadruga (KZ) Krka, ki združuje 291 kmetov z Dolenjskega in iz Bele krajine, je po odkupu zelenjave še vedno največja zadruga v državi, a se zaradi različnih dejavnikov le stežka drži nad vodo. Lansko leto, ki je bilo zaradi različnih dejavnikov zelo zahtevno, je sicer po dolgih letih končala z minimalnim dobičkom v višini 4000 evrov, pa še to, kot priznava vršilec dolžnosti direktorja zadruge Anton Prus, predvsem zaradi prodaje nekaterih nepremičnin, med drugim velikega sadjarskega posestva Klevevž.
Zniževanje odkupnih cen kmetijskih pridelkov in zaprtje treh nedonosnih trgovin je oklestilo prihodke na 26,5 milijona evrov. Cene so najbolj padle prav pri njihovih ključnih izdelkih, to je mleku in zelenjavi. Pri slednji so padle za osem odstotkov, pri mleku pa s 30 do 35 centov za liter na 20 do 25 centov, kar ni zadoščalo niti za pokritje stroškov proizvodnje, pravijo v zadrugi.
Kmet se nima časa ukvarjati s prodajo
»Poleg tega se je, kot je znano, sploh pri zelenjavi v zadnjih letih z uvozom okrepila nelojalna konkurenca. Tako se je porušil slovenski trg, pridelki naših kmetov pa so ostali na poljih. Kmetje so jih morali na koncu uničiti, kajti pobiranje teh pridelkov bi povzročilo še večje stroške,« pojasnjuje Prus. »Pogrešamo predelovalno verigo, v kateri bi pridelke v takih primerih oziroma pridelke slabše kakovosti predelali v končne izdelke, ki bi jih lahko ponudili slovenskim potrošnikom.« Kmet se danes nima časa ukvarjati s prodajo, dodaja predsednik zadruge Matjaž Brezovar. »Kmet je tisti, ki pridela ali proizvede kakovosten izdelek, zadruga pa je tista, ki ga mora prodati.«
KZ Krka se je v zadnjih letih s sosednjimi zadrugami že večkrat dogovarjala o povezovanju, a skupnega jezika niso našle. »Vsaka želi biti boljša, vsaka želi pokazati več. To je kar nekakšno tekmovanje. In dokler bo tako, ne bo možnosti za sodelovanje,« dodaja Brezovar. Po Prusovih besedah bi lahko sodelovali predvsem pri nabavi repromateriala.
Pomembna vloga zadrug pri ohranjanju poseljenosti podeželja
Kmetje se zavedajo, da zadrugo potrebujejo. »Mnogo problemov podeželja se rešuje z zadrugo. Tukaj so številna delovna mesta, ohranja se kulturna krajina, tradicionalne recepture in izdelki, da ne govorimo o samooskrbi Dolenjske z lokalno hrano. Kmetje potrebujemo zadrugo, moramo pa jo tudi ceniti. Zadruga bo temelj dolenjskega in belokranjskega kmetijstva tudi v prihodnje, le da mora skupaj s pridelovalci v slovenskem prostoru delovati bolj povezano, podjetno in konkurenčno,« dodaja Pavel Vidic, predsednik nadzornega odbora zadruge, ki priložnosti za razvoj in povečanje dodane vrednosti v kmetijstvu vidi v predelavi.
KZ Krka, ki zaposluje 148 ljudi, je lani od kmetov odkupila približno 3000 ton zelenjave in sadja, kar jo po obsegu odkupa uvršča v vrh slovenskih zadrug. Odkupila je skoraj 20 milijonov litrov mleka ter 4000 živih živali, od tega veliko večino goveda. Ena večjih lanskih naložb je bila ureditev klavnice v Črnomlju, v katero je zadruga s pomočjo nepovratnih sredstev vložila 300.000 evrov.