Člani družine se stiskajo skriti v temni kleti, medtem ko nad njimi divja vojna med iraško vojsko in Islamsko državo. Iraški vojaki se v zahodnem Mosulu premikajo iz hiše v hišo skozi luknje v stenah, ki so jih v pripravi na obrambo mesta prej naredili pripadniki Islamske države. Zdaj so v dnevni sobi, naslednji trenutek na vrtu, potem v kuhinji, kjer je v kotu štedilnika lonec lečine juhe, ki priča, kako je kaos vojne zarezal v življenje prebivalcev drugega največjega iraškega mesta. »Čudno je in grozljivo,« reče mlada ženska, ki se jo komaj vidi v temni kleti v četrti Josaq. Tja se je skrila pred 72 dnevi, ko je povila dojenčka. »Redko sploh še grem gor,« reče.
Tujci ne bežijo. Ne morejo.
Iraška ofenziva za zavzetje Mosula se je začela sredi oktobra. Najprej so se mestu približevali, nato prišli vanj, 24. januarja pa je iraška vojska z zavezniki zasedla vzhodni del. Čakal jo je še zahtevnejši zahodni del. Letališče so zavzeli, potem pa je prišel na vrsto predel z mnogimi ozkimi ulicami, kjer je v vojni vihri ujetih 750.000 ljudi. Če Islamsko državo preženejo še od tod, bo uničeno iraško krilo kalifata, ki ga je Abu Bakr Al Bagdadi razglasil junija 2014.
Iraški vojaki skozi luknjo v zidu splezajo na vrt, posut s prezrelimi pomarančami in razbitim steklom. Na hrbtu leži ustreljen pripadnik Islamske države. Mrtev. Podpolkovnik Abdel Amir Al Mohamadavi se prepriča, da na truplu ni samomorilskega jopiča, in pregleda žepe. Najde knjižico s telefonskimi številkami pripadnikov IS in islamske policije. »Ni Iračan, verjetno niti Arabec ne,« reče, ko v knjižici gleda arabščino s slovničnimi napakami. »Bolj ko se bližamo središču mesta, več je tujcev.«
Tujci se borijo do konca. Nimajo izbire. V nasprotju z Iračani v vrstah Islamske države se ne morejo pomešati med civiliste in se morda izmuzniti iraškim varnostnim silam. »Ne bežijo, tako kot bežijo domači,« pravi Mohamadavi.
Po porazu v vzhodnem delu mesta se je Islamska država pripravila na obrambo zahodnega. Iz hiš z dobro lego za boj so pregnali stanovalce ter z luknjami v zidovih ustvarili labirinte. Neki prehod iraške vojake pripelje do motorja. Zraven sta košara in molilna preproga. Morda je kdo še tu. »Preiščite zgornje nadstropje,« ukaže podpolkovnik. Odpravita se dva vojaka. Najdejo dovolilnice, s katerimi je Islamska država svojim pripadnikom dovoljevala dopust. A za en sam dan hkrati. To naj bi dokazovalo, da jim je manjkalo ljudi.
Zažiganje hiš kot zaščita pred letalskimi napadi
Gosto poseljeno urbano središče je izziv. V četrti Josaq so se morali v nedeljo ustaviti, ker so našteli najmanj pet ostrostrelcev. Ponoči so jih potem ubile specialne enote, kar je omogočilo silam za hitro posredovanje, da so se prebile do prvega mostu čez Tigris.
Medtem ko so odzvanjali streli topov in pušk, je čez cesto proti iraškim vojakom stekla skupina civilistov. Ženske so jokale od strahu. Vojaki so jih zaprli v bližnjo hišo, ženske so šle v klet. Tam so razlagale, kako so pripadniki Islamske države sistematično zažigali zgornja nadstropja poslopij, da bi ustvarili dimno zaveso za zaščito pred letalskimi napadi. Iz zahodnega dela mesta je doslej zbežalo skupno 8000 večinoma izmučenih ljudi. Mahmud je zbežal, potem ko je skrivaj navezal stik z iraškim poveljnikom. Med begom je utišal telefon, da ga morebitno zvonjenje ne bi izdalo Islamski državi. Njegov brat pa je ostal. Zdaj mu je poslal sporočilo: »Brat, beži od tam. Poberi stvari in pojdi. Zaščiti svoje otroke. Niti centimeter prostora, kjer si zdaj, ni varen.« reuters
