Zdaj ko je že čas, da se odločimo, kaj bo letos raslo na zelenjavnem vrtu, je tudi dobra priložnost, da posejemo kakšno zelenjavo, ki je sicer ne bi. Denimo sladki komarček, tisti debeli beli gomolj, ki ga nekateri obožujejo, spet drugim pa ni njegov vonj in značilen okus prav nič vabljiv.
S komarčkom je tako, da ga pogosto zamenjujemo z drugo zelenjavo oziroma začimbami. Kot prvo, komarček ni janež (Pimpinella anisum), to sta dve popolnoma različni rastlini. Prav tako tisti visoki komarček (Foeniculum vulgare), ki ga vidimo v naravi, posebno ob morju, ni enako kot sladki komarček (F. vulgare var dulce), ki ima odebeljene spodnje dele listov, iz katerih nastane ta sloviti gomolj. Najboljši je, če ga spečete v pečici in pokapljate le z oljčnim oljem. Navadni komarček pa se uporablja kot začimbnica, kar pomeni, da so cenjena njegova semena, a tudi mladi poganjki, ki jih pridamo juham in solatam.
Marčno ali junijsko sejanje?
S sladkim komarčkom je tako, da bomo prvič, ko ga bomo gojili, verjetno pridelali le mlade poganjke, cvet in seme, o gomolju pa ne bo ne duha ne sluha. V najboljšem primeru bomo imeli nekaj odebeljenih spodnjih delov listov, ki pa jih tudi lahko porabimo. Teorija o vzgoji komarčka je taka, da ga lahko sejemo marca ali pa kasneje maja. Rezultat marčnega sejanja bodo odebeljeni gomolji tam nekje do junija. Mnogi menijo, da je to dobro, saj bo dozorel pred poletno vročino, ki ga podobno kot koriander – saj sta vendar v sorodu – požene v cvet. Če ga sejemo marca, ga seveda sejemo notri, presadimo pa konec aprila. Konec aprila ga lahko sejemo tudi neposredno na gredice. V obeh primerih je potrebno paziti, da je med rastlinami vsaj 20 centimetrov, da se lahko gomolji razrastejo.
Druga teorija je, da ga je treba sejati od srede junija dalje, in to neposredno na vrt. Te rastline bomo lahko pobirali od konca septembra. Zagovorniki takega načina vzgoje menijo, da gre komarček v cvet prav zaradi zgodnje setve in da ga pozna setev obvaruje pred vročino in hitrim cvetenjem. V vsakem primeru je tako, da bo za lepe gomolje potrebno zasipanje, poleti pa tudi potrebuje resno dozo vode. Prav tako moramo paziti, da ga ne posadimo ob koriander, ker se lahko sparita, in ob paradižnik. Večje gomolje tudi obrodi na suhih apnenčastih tleh, pač tako kot v svoji izvorni sredozemski domovini.
Komarček je sicer v zgodovini znan kot rastlina skorajda mitoloških razsežnosti, saj so ga častili stari Egipčani, Grki in Rimljani, vsi po vrsti pa so mu pripisovali moč afrodiziaka za moške in ženske, a so semena komarčka mnogo kasneje v cerkvah žvečili puritanci, ker naj bi prinašala čistost. Kar v resnici ve vsaka mama, saj komarčkov čaj rešuje težave z napihnjenostjo pri dojenčkih. Sladek komarček naj bi bil močan antioksidant, poln vitaminov, zato še kako priporočajo, da ga uživamo surovega, najbolje v solati.
A najprej ga je treba pridelati. V teoriji je vedno vse lepo in lahko, v praksi pa ni nič hudega, če bo sladki komarček brez belih gomoljev rasel na cvetličnem vrtu, saj s svojo bujno rastjo, cvetenjem in predvsem vonjem res okrasi vrt.
