Letos mineva 300 let, kar so se v pubu Goose and Gridiron v Londonu sestale tri prostozidarske lože in ustanovile Veliko ložo. Ta dogodek iz leta 1717 pomeni začetek organiziranega prostozidarstva, gibanja, ki buri domišljijo že vse od srednjega veka, saj izhaja iz tradicije srednjeveških zidarskih cehov. V Narodnem muzeju Slovenije so se ob obletnici odločili pripraviti razstavo Skrivnost lože, ki pripoveduje zgodbo o prostozidarstvu v Sloveniji.
Zois in Vega
Že petdeset let po nastanku Velike lože v Londonu so se prostozidarji začeli širiti tudi v naše kraje. Za prvega dokumentiranega prostozidarja pri nas velja grof Karel Cobenzl, ki je bil član lože v Bayreuthu. Kasneje mu je sledilo še nekaj plemičev, med njimi tudi baron Žiga Zois, ki je bil od leta 1782 član lože v Amsterdamu, v njegovem dvorcu na ljubljanskem Bregu pa so se redno sestajali člani več različnih lož. Med člani prostozidarske lože je bil tudi matematik Jurij Vega, o njegovem vstopu v ložo pa je ohranjen celo opis tajnika dunajske lože iz leta 1785, ki je bil »po iskreni želji in vnemi sprejet v naš od prastarih časov čaščeni prostozidarski viteški red, za kar ni zaprosil iz radovednosti, še manj bil od koga prisiljen ali zapeljan…«
Sprva so bili Slovenci člani lož v tujini, leta 1782 pa je bila ustanovljena prva loža v Mariboru. Kasneje v času Ilirskih provinc so slovenski masoni sodili pod okrilje francoskih lož in bili so še kako dejavni. Nato je bilo nekaj časa prostozidarstvo na črni listi avstro-ogrske monarhije in ponovno se je razmahnilo šele ob prelomu stoletja, ko so bili slovenski prostozidarji povezani s srbskimi in hrvaškimi. Tik pred drugo svetovno vojno je bila ustanovljena Velika loža Valentina Vodnika, ki je kmalu zamrla, tako da se je prostozidarstvo pri nas ponovno obudilo šele leta 1999, ko je bila ustanovljena Velika loža Slovenije. »Zgodovina prostozidarskih lož pri nas je na neki način politična zgodovina,« je prepričan Jože Podpečnik, kustos Narodnega muzeja in skupaj z zgodovinarjem Matevžem Koširjem avtor razstave.
V ložah velikoliberalnih politikov
Razstava v Narodnem muzeju je izjemna po svojem obsegu. V muzeju hranijo obsežno zbirko o prostozidarstvu, ki ima več kot 170 artefaktov. »Imeli smo srečo, da smo jih dobili, saj je načeloma tako, da ob smrti prostozidarja njegovi prostozidarski kolegi iz hiše odnesejo vse predmete, povezane z gibanjem,« je razložil kustos. Narodnemu muzeju pa je že leta 1884 baronica Antonija Codelli podarila družinsko prostozidarsko dediščino, a ni znano, komu je pripadala. Naslednjo veliko donacijo predmetov je muzej dobil leta 1985, ko je Janez Milčinski muzeju podaril zbirko predmetov, povezanih z ljubljansko ložo Valentina Vodnika, ki so bili last prostozidarja in ekonomista Evgena Lovšina. V zbirki muzeja je tudi premični tempelj te lože.
Loža Valentina Vodnika ima še poseben pomen v ljubljanski zgodovini, saj gre prav njenim članom veliko zaslug za to, da so tedaj v Ljubljani zgradili Narodno in univerzitetno knjižnico. »V prostozidarskih ložah je bilo tedaj veliko liberalnih politikov. V loži so bili ljudje širokih nazorskih pogledov,« je poudaril Jože Podpečnik. Med člani lože Valentina Vodnika je bil denimo tudi matematik in šahist Milan Vidmar, medtem ko za njegovega brata Josipa Vidmarja teh podatkov ni.
V tistem času se je začela tudi močna antimasonska propaganda, saj so prav prostozidarje krivili za atentat na kralja Aleksandra leta 1934. Napadi na prostozidarje so se še nadaljevali v vojnem času, ko so jih povezovali z judovstvom in so nacisti sestavljali sezname prostozidarjev. Tudi starešina ljubljanske lože je umrl v Dachauu. A tudi osvoboditev prostozidarjem ni prinesla miru, saj so se tedaj znašli na seznamih Udbe, ki je imela popise slovenskih prostozidarjev vse od leta 1918 naprej.
Bratstvo za harmonični svet
Prostozidarstvo se je v Sloveniji ponovno razmahnilo šele tik pred osamosvojitvijo. Zanimivo je, da ima muzejska zbirka tudi veliko predmetov, povezanih s tem obdobjem. Muzeju jih je podaril veliki mojster ljubljanske lože Veljko Varićak, pred dvema letoma pa je muzeju del zapuščine podarila tudi njegova vdova. »Vsi predmeti so v naših depojih v skladu z dogovorom med gospodom Varićakom, njegovo ženo in Veliko ložo Slovenije, ki jih, če jih potrebuje, lahko vzame,« je razložil Jože Podpečnik.
Velika loža Slovenije se sicer ne skriva, imajo svojo spletno stran, a seznama članov ne objavljajo, ker je po njihovem mnenju članstvo v prostozidarski loži osebna odločitev vsakega posameznika. Prostori lože naj bi bili v ljubljanski okolici, neuradno naj bi imela okoli 300 članov. »Veliki mojster lože je javna osebnost,« je skrivnostno namignil Jože Podpečnik in dodal, da dandanes prostozidarji zelo močno delujejo v mednarodni diplomaciji.
A ne glede na to, da imajo prostozidarji v javnosti pridih skrivnostnega gibanja, ki s svojimi rituali, polnimi simbolov, buri najrazličnejše teorije zarot, gre vendarle za gibanje, ki je v svojem temelju pravično in svobodomiselno. »Prostozidarji se imajo za graditelje bolj harmoničnega sveta, poudarjajo bratstvo med različno mislečimi, toleranco in spoštovanje,« je poudaril zgodovinar Matjaž Košir, avtor knjige Zgodovina prostozidarstva.
