Takšen je uvod v gledalsko izkušnjo v sodobnem kinocentru danes. In večji kot je kinocenter, več je ponudbe in več je reklam. V kranjskem Koloseju De Luxe je ponudba hrane in pijače na primer omejena na nekaj plastenk in kokice, bistveno krajše pa je tudi ogrevanje s filmskimi napovedniki in oglasi, med katerimi je že leta tudi neka socialistično posneta črno-bela reklama za koprsko kavarno. Khm, v kranjskem kinu. Resnejša je stvar v kranjskem Cineplexxu. Če bom iskala sladoled Häagen Dazs, ga bom prej dobila pred blagajno za nakup kinovstopnice kot v spodnji Tuševi trgovini, je pa to verjetno tudi eden od razlogov, zakaj sem v kranjskem Koloseju lahko tudi edina gledalka, v Cineplexxu pa se kaj takega še ni zgodilo.
Opera, balet in koncerti
Blagajne v kinocentrih postajajo podobne ponudbi na pošti, kjer včasih pomislim, da sem zgrešila vrata in vstopila v Top Shop, a to in še marsikaj drugega je danes kino. Hrana in pijača sta dodana vrednost za obiskovalca in dodaten prihodek za kinocenter. Medtem ko si morajo kinocentri prihodke od prodanih vstopnic deliti z distributerjem, gre kokičarski zaslužek v celoti njim. Če ga ne bi bilo, je vprašanje, ali bi se s prodajo vstopnic sploh pokrili. Ni torej čudno, da se ponudba hrane iz leta v leto povečuje, da so danes v kinu na voljo že McDonaldsu podobni meniji in da obstajajo tudi kartice zvestobe, na katerih se ne seštevajo samo nakupi vstopnic, ampak tudi hrane in pijače.
Ni pa to seveda edini način, kako zadovoljiti današnjega gledalca in v kino privabiti kakšnega novega. Kot pojasnjuje Andreja Purger, ki skrbi za Cineplexxove odnose z javnostmi in marketing, se trudijo tudi s tematskimi dogodki, kot so ženski in moški večeri, ki jih pripravljajo, ko film pride na redni spored, oziroma na prvi dan predvajanja, v sklopu tega pa obiskovalcem ali obiskovalkam ponudijo neko dodano vrednost, kot je revija, kozmetika ali nagradna igra v zvezi s filmom. Ko bo šlo za ženski večer, se bo to recimo zgodilo pri Seksu v mestu, ko bo šlo za moške, pa pri Prekrokani noči. Otrokom, ki so tudi najpogostejši motiv, da se starši sploh spravijo v kino, pa se v kinocentrih posvečajo posebej: od otroške kartice, ki ponuja tudi možnost praznovanja rojstnega dneva, do otroških menijev, animacij, družinskega kluba in družinskih dni.
»Ljudje so se navadili hoditi k nam in so zadovoljni s ponudbo,« pravi Andreja Purger in se pohvali s tem, da so lani celo presegli plan, kar kaže na konec krize. Morda pa tudi na to, da očitno nekaj delajo prav. Nekaj k temu gotovo prispeva boljša 3D-izkušnja v primerjavi s konkurenco, nekaj pa tudi za marsikoga nenavadna ponudba ogleda baletnih in opernih predstav.
Ko rečeš, da greš v kino, nihče ne bo pričakoval, da boš na platnu gledal baletni hit Bolšoj teatra, tako kot bi redko kdo predvidel, da bodo takšne predstave našle svojo publiko tudi v kinu. A jo. V Cineplexxu ponujajo prenose v živo in posnetke predstav Metropolitanske opere in Bolšoj teatra ter celo koncerte, na primer Eda Sheerana, Kanyeja Westa in Rogerja Watersa. Nekateri naslovi so menda zelo dobro obiskani, drugi manj, pri tem programu pa, kot pove Andreja Purger, vztrajajo, ker gre za vrhunske stvari, za katere dobivajo pohvale. »Zdaj smo imeli Hamleta, gledališko predstavo, obisk pa je bil nad pričakovanji. Očitno je vlekel naslov.« Pojasni, da gre večinoma za enkratne dogodke približno enkrat na mesec, a če se le da, v vseh šestih Cineplexxovih kinocentrih hkrati.
Opera, za katero je treba odšteti 19 evrov, je na ogled v Kopru, Celju in Mariboru, balet, ki je tri evre cenejši, v Kopru, Celju, Mariboru, Novem mestu in Kranju, v Murski Soboti, kjer ni ne opere ne baleta, pa se zgodijo prenosi in posnetki koncertov, ki stanejo okoli deset evrov, odvisno od koncerta. Cena vstopnice za kino pa se vrti okrog 6 evrov.
Film z večerjo ali 4D-izkušnja
V zagrebških kinocentrih Cinestar, ki so, tako kot da bi se peljali v nebesa, nameščeni v najvišjih nadstropjih sodobnih nakupovalnih središč, so še nekaj korakov pred nami. Ponudbo hrane in pijače, tudi bar, v katerem se je pred vstopom v dvorano mogoče založiti z viskijem, vodko in še čim, spremlja ravno tako resna ponudba gledalskih izkušenj, ki jih je že skoraj težko razumeti. Ekstreme 2D, 2D, 4DX, Real 3D, IMAX, Gold Class… Vse to za en film. Gold Class prinaša večerjo in večje sedeže, tako da se počutiš skoraj kot doma, IMAX pa velja za najboljšo gledalsko izkušnjo, ko gre za velikost platna in tehnološko kakovost projekcije. IMAX-a v Sloveniji (še) ni, v svetu pa pomeni enega od pomembnejših razlogov, zakaj se kdo odloči, da bo film, sploh če bo šlo za Vojno zvezd in podobne spektakle, raje videl v kinu kot doma. Večjega od IMAX-a trenutno ni.
Manevrskega prostora za nadgrajevanje gledalske izkušnje je še nekaj. Po svetu se na primer odpirajo kinematografi, ki so restavracija in kino v enem, nekateri pa eksperimentirajo s kinetičnimi sedeži, ki se tresejo in premikajo v sozvočju z dogajanjem na platnu. Najdlje je v tem prišla južnokorejska kinoveriga CJ, ki je razvila sistem 4DX. Hočete dež in vonje iz filma začutiti tudi v dvorani? Če da, potem bo 4DX-tehnologija, ki poleg zvoka in slike ponuja tudi premikanje sedeža, dim, vodno pršenje, dež, veter in žgečkanje nog, prava za vas.
Če ste za mirnejšo izkušnjo, pa lahko izberete tudi kino, kjer publiko privabljajo s tem, da ne ponujajo nič. In obenem prepovedujejo vse. Ameriški Alamo Drafthouse, ki slovi po strogosti, saj bo vsak, ki bo govoril ali pošiljal sporočila, v trenutku letel iz kina, prepoveduje tudi vstop mlajšim od šest let, medtem ko si mlajši od 18 let film lahko ogledajo le v spremstvu staršev. Da ima njihov pristop neko logiko, dokazuje to, da omenjeni kino ustvarja več prihodkov kot marsikateri drugi konkurenčni kinocentri po Ameriki. Da je čar kina za marsikaterega sodobnega gledalca tudi v tem, da v njem najde svoj mir, pa dokazuje tudi ljubljanski Mestni kino Kinodvor.
Kinodvor – več kot kino
Kinodvor je imel v prvem polnem letu delovanja, to je leta 2009, 67.673 gledalcev, lani pa so že peto leto zapored presegli 120.000 gledalcev. Leta 2016 jih je bilo natanko 121.213, k temu pa je treba prišteti še 5.900 obiskovalcev treh brezplačnih filmskih projekcij Letnega kina na Kongresnem trgu, približno 600 gledalcev na projekciji dokumentarnega filma Sol zemlje v parku Tivoli ter številne obiskovalce razstav, delavnic in drugih odprtih dogodkov mestnega kina.
Kokic v Kinodvoru ne boste dobili, prav tako bo v njem težje čebljati in pošiljati sporočila, je pa zato toliko živahnejša kavarna pred vstopom v dvorano. »Kino je v Kinodvoru še vedno razumljen kot prvovrstna filmska izkušnja, poleg kakovostne tehnične izvedbe pa gledalcem ponuja izkušnjo več kot kino. Filmi so vpeti v kontekst drugih umetniških zvrsti, ki zaživijo v prostorih kinematografa, od specializirane knjigarnice do galerije, nepogrešljiv pa je danes v kinu družabni prostor filmske kavarne. Kinodvor je tako h gledalcu usmerjen mestni kino s široko ponudbo filmsko-kulturnih dejavnosti, ki sledi razvoju občinstev in gledalca spodbuja k razmisleku,« razlaga direktorica Kinodvora Nina Peče Grilc, ki je s svojo ekipo odgovorna za dokaz, da v mestu še vedno lahko živi, in to živahno, kino stare šole. Za mlade in stare ter vse vmes.
»Odnos med filmom in gledalcem gradimo skozi vse generacije, od Kinobalona za najmlajše in Kinotripa za najstnike do Filmskih srečanj ob kavi za seniorje. Posebno pozornost posvečamo publikam, ki se lahko zaradi specifičnih situacij znajdejo na obrobju kulturno-družabnega življenja, od ranljivih skupin in ljudi z oviranostmi do staršev na porodniškem dopustu,« našteva publiko Nina Peče Grilc in ob tem poudari, da k popularizaciji filmske kulture pripomorejo tudi programi, kot sta Film pod zvezdami in Letni kino na Kongresnem trgu. A tu se še ne bo končalo. Kinodvor v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana namreč že raziskuje možnosti za povečanje števila svojih dvoran, kar pomeni, da je kino daleč od tega, da bi bil mrtev.
Živi, samo hraniti ga je treba tako kot gledalce. Niso pa ta hrana nujno kokice in načo čips ter kokakola.
