Občinski svet občine Bohinj je na priporočilo ministrstva za okolje in prostor (MOP) julija 2011 sprejel obvezno razlago prostorskega akta (PUP), ki je veljala do sprejetja občinskega prostorskega načrta (OPN) aprila 2016. PUP ni dovoljeval trajnih sprememb namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč, z neko besedno razlagalno telovadbo je občinski svet ob asistenci MOP investitorju omogočil gradnjo najzahtevnejših objektov in spremembe namembnosti več deset hektarjev kmetijskih in gozdnih zemljišč. Investitor (in ne prostorski akt) je določil, da ena trasa gondolske žičnice poteka tik ob gostinskem objektu, kjer sem solastnik, druga pa praktično nad njim. MOP je avgusta 2014 na podlagi obvezne razlage izdal gradbeno dovoljenje za dve gondolski žičnici (G1-Ceconi in G2-Zois). V upravnem sporu je bilo GD februarja 2015 (po tožbi nadškofije) odpravljeno in vrnjeno v ponovni postopek. MOP je še leto dni neutemeljeno podaljševal roke za dopolnitev vloge, nato pa aprila 2016 po umiku vloge investitorja izdal sklep o ustavitvi postopka.
Državno pravobranilstvo, zunanji oddelek v Kranju, je konec leta 2013 vložilo predlog za razlastitev pri delu mojih nepremičnin zaradi gradnje žičnice Zois. V predlogu ni bilo niti enega dokumenta, ki bi bil sestavina prostorskega akta, kot to predpisuje zakon, izrecno pa je navedeno, da je trase, vrsto in dolžine žičnic določil prijavitelj oziroma investitor. UE Radovljica je aprila 2015 izdala prvo odločbo o izkazani javni koristi. Po pritožbi na MOP je bil oktobra 2015 odpravljen pretežni del odločbe, ker vlogi ni bil predložen predpisan prostorski akt. Stalno se kot osnovna utemeljitev razlastitve omenja ekonomika projekta, nikomur pa ne pride na misel, da bi bil pri tako velikem projektu (50 milijonov evrov) strošek za odkup mojih nepremičnin zanemarljiv in vpliv na ekonomiko neznaten. UE je končno po dveh letih decembra 2015 izdala odločbo, da se razlastitev zavrne.
Kombinacija pravne ureditve (potrdilo o začetku postopka in pridobitev GD) in načina dela UE (17 mesecev do izdaje prve odločbe) meni ne omogoča nobene pravne zaščite. Objekti bi bili lahko zgrajeni, še preden je bila po dolgotrajnem postopku izdana odločba o izkazani javni koristi in nato odločba o razlastitvi. Zgrajenih objektov kasneje ne bi nihče več odstranil. Pravna zaščita mi ni omogočena, konkretna praksa pa bolj spominja na pravni rop.
V odgovoru (maj 2016) je MOP glede obvezne razlage navedel, da je vsakršno ugotavljanje morebitne nezakonitosti prostorskega akta, ki naj bi bil podlaga za izdajo GD, brezpredmetno. Morebitna nova vloga bo obravnavana na podlagi OPN. To ni sporno, toda na tej podlagi je bila sprejeta uredba o koncesiji in sklenjene so bile koncesijske pogodbe. Kaj je v tem primeru brezpredmetno? Kaj je z odgovornostjo vseh vpletenih?
Minister Gašperšič je junija 2016 po pooblastilu vlade podpisal anekse k trem koncesijskim pogodbam in podaljšal rok za pridobitev GD s štirih na osem let. Koncesionar je navedel, da je bilo GD razveljavljeno in vrnjeno v ponovno odločanje in v nadaljevanju, da bo dopolnil svojo vlogo za dopolnitev GD. Dopolnjena naj bi bila neobstoječa vloga za neobstoječe GD. Poleg tega se je prejšnja vloga nanašala na dve žičnici (Ceconi in Zois), za žičnico Badjura pa v štirih letih ni bila oddana nobena vloga. Koncesionar za to žičnico ni niti poskušal pridobiti GD, po koncesijski pogodbi pa gre za bistveno kršitev pogodbe, če v tem roku ni pridobljeno pravnomočno GD. Za državne organe te in preostale neizpolnjene finančne obveznosti koncesionarja niso pomembne in nastopajo le v vlogi njegovega servisa. Meni se obeta nov postopek razlaščanja in kalvarija z državnim pravobranilstvom in UE. Ali se tako delo vlade in ministrstev lahko povezuje z deklarirano ničelno toleranco do vseh nepravilnosti?
Gospod predsednik dr. Miro Cerar, menim, da sem svoje navedbe v pismih dokumentiral in tudi dokazal. Zato sprašujem, ali bo vlada proti meni ponovno sprožila postopek razlaščanja.
Marko Bogataj, Medvode