Število Slovencev v prekarnih oblikah zaposlitev se iz leta v leto povečuje. Premier Miro Cerar je poudaril, da ima ima atipične zaposlitve že okoli 40 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Posebej velik delež tako imenovanih prekarcev najdemo v kulturi in novinarstvu, pa med prevajalci, arhitekti itd. Med prekarno delo štejemo tudi različne oblike dela, ki ne temeljijo na redni zaposlitvi: samozaposleni, delo po avtorski ali podjemni pogodbi, agencijsko delo… Že osnovna statistika delovno aktivnega prebivalstva nam prikaže krepitev ene najpogostejših oblik prekarnega dela, to je samozaposlitev prek statusa samostojnega podjetnika. Lani je bilo 15.165 na novo ustanovljenih samostojnih podjetij, kar predstavlja povečanje za pet odstotkov glede na leto 2015. Skupno število samozaposlenih strmo narašča; novembra 2016 se je številka ustavila pri skoraj 70.000, leta 2000 smo jih našteli dobrih 50.000 (kmetje v statistike niso vključeni).

Neplačane bolniške, plačilna nedisciplina…

Samozaposleni so v slabšem položaju kot redno zaposleni na številnih področjih, saj je njihov prihodek vezan na opravljanje dela in imajo lahko velike težave v primeru bolniške. Prav tako so za plačilo odvisni od plačila naročnikov, kar jih lahko ob slabi plačilni disciplini v Sloveniji spravlja v težak finančni položaj.

Iz minimalnih prispevkov minimalna pokojnina

Če so težave samozaposlenih danes velike, bodo ob upokojitvi še večje, saj si velik delež samozaposlenih plačuje mesečno le minimalne prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kar pomeni, da bodo ob upokojitvi dobili le minimalno javno pokojnino. Ta znaša trenutno le približno 430 evrov.

Poleg nizkih prispevkov za javne pokojnine večina samozaposlenih nasprotno od redno zaposlenih ne more računati na dodatno pokojnino iz drugega pokojninskega stebra. Po podatkih ministrstva za delo je dobra polovica redno zaposlenih vključenih v kolektivne pokojninske načrte delodajalcev, pri katerih jim večinoma delodajalci tudi plačujejo mesečne premije, na podlagi katerih bodo ob upokojitvi prejemali dodatne pokojnine.

Dodatno varčevanje za pokojnino nujno

Zaradi vsega navedenega bi morali biti samozaposleni med prvimi, ki so vključeni v dodatno pokojninsko zavarovanje, a v praksi ni tako. Razlogi so različni: od preprostega nezavedanja in nepoznavanja možnosti dodatnega pokojninskega zavarovanja, težav z rednimi prihodki, ki otežujejo redne oblike varčevanja, do strahu pred nepredvidljivim poslovnim okoljem, s čimer se spopadajo mnogi samostojni podjetniki in zato ne načrtujejo dolgoročno. Podobno je v Veliki Britaniji, kjer je po podatkih Guardiana le 18 odstotkov samozaposlenih vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje v primerjavi z redno zaposlenimi, kjer je večina vključena v dodatno varčevanje. Med najpogostejšimi razlogi, zakaj samozaposleni v Veliki Britaniji dodatno ne varčujejo za pokojnino, so: nepoznavanje možnosti pokojninskega varčevanja, pomanjkanje ozaveščenosti o višini pokojnin, neredni prihodki in preveč kompleksni produkti za varčevanje za pokojnino, ki jih ljudje ne razumejo.

Izkoristite eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji

Kaj narediti, da bi samozaposleni tudi v Sloveniji začeli varčevati za dodatno pokojnino, razlaga Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, d. d.: »V naši družbi smo lani pripravili posebno ponudbo varčevanja za samozaposlene, ki temelji na individualnem dodatnem pokojninskem zavarovanju in omogoča samozaposlenim, da na enostaven način varčujejo za pokojnino in istočasno izkoristijo eno redkih davčnih olajšav v Sloveniji. Država namreč spodbuja varčevanje za pokojnino s posebno olajšavo in vplačane premije se upoštevajo posamezniku pri znižanju davčne osnove, kar pomeni, da bo dobil del vplačane premije nazaj ob poračunu dohodnine. Varčevanje je tudi zelo fleksibilno, saj premijo plačujemo, kadar želimo oziroma zmoremo, kar je še posebno primerno za samostojne podjetnike,« dodaja Dietnerjeva.mz

Oglasno sporočilo pokojnine samozaposleni prekarne oblike zaposlitev Pokojninska družba A Karmen Dietner davčne olajšave dodatno pokojninsko varčevanje