»Cilj je bil, da pride tudi zadnja tekmovalka v cilj, in to nam je uspelo,« je bil biatlonski trener Tomaš Kos kar ponosen na žensko biatlonsko štafeto v sneženem tirolskem Hochfilznu. Po izredno zanimivem zaključku, v katerem so Nemke slavile naslov svetovnih prvakinj po zaslugi zlate prinašalke Laure Dahlmeier, je veteranka Teja Gregorin z Anjo Eržen ter mladinkama Urško Poje in Polono Klemenčič dosegla končno 17. mesto. Kos je imel seveda v mislih zaključek po starodobno, da jih prvakinje niso ujele predčasno za krog (dva kilometra) in bi zaradi tega morale sneti številko pred uradno ciljno črto, čeprav bi uvrstitev ostala zapisana. Končni zaostanek je bil šest minut in devet sekund.
V slovenskem ženskem biatlonu so omiljeni kriteriji kruta resničnost. Biatlonk je komaj za štafeto. Decembra na Pokljuki je še zadnjič morala v pomoč štafeti Andreja Mali, s čimer je tudi uradno sklenila kariero. Tedaj so jih zmagovalke ujele za krog, a to zaradi njenega slovesa ni bilo v ospredju. Tri mesece pozneje sta na Tirolskem vrzel v generaciji zapolnili njeni varovanki iz mladinske reprezentance, 19-letnici Urška Poje in Polona Klemenčič.
Pojetova, doma iz Cerknice, je že izkušena v štafeti, saj pomaga članicam že tri sezone in je tudi tokrat strelski nastop opravila z odliko (le ena poprava zgrešene tarče), za Kranjčanko pa je bil to premierni nastop na tekmah svetovne ravni. Biatlonka TSK Triglav Kranj je, kar zadeva strelsko natančnost, opravila podobno kot kapetanka Teja Gregorin ali že mnogo bolj izkušena Erženova, ki sta morali dodatno polniti kar štirikrat. Kar dvanajst dodatnih nabojev so potrebovale Slovenke. »Pohvaliti moram mladinki, saj sta tekmovali tako, kot smo od njiju pričakovali. Tudi Anja se je rešila kazenskega kroga, kar je bilo zanjo najbolj pomembno,« je zadovoljen komentiral Kos.
Medtem se je njegov nekdanji sotrener v slovenski reprezentanci Uroš Velepec veselil srebrne kolajne varovank iz Ukrajine. Zadnja v predaji Olena Pidrušna je v četveroboju premagala Francijo (Dorin Habert), Češko (Koukalova) in Italijo (Dorothea Wierer) z zvenečo zasedbo, tudi Nemčija ni bila daleč. »Veliko breme je padlo z ramen, velik kamen od srca. Vedeli smo, da zmorejo do kolajne, a to je treba vedno pokazati tudi v smučini in na strelišču,« se je veselil Uroš Velepec, ki mu pri delu z ukrajinsko reprezentanco ni lahko, saj so pričakovanja zlate olimpijske štafete zelo visoka. K srebrni kolajni je precej prispevala tudi ukrajinska servisna ekipa, ki jo vodi slovenski serviser Gaber Lah, doma iz Mojstrane. Pidrušna je imela očitno hitrejše smuči od konkurence, kar je bilo videti tudi za slovensko reprezentanco v primeru Gregorinove.
Gregorinova je imela tokrat znova težave pri streljanju stoje in je v prvi predaji zaostala skoraj za minuto (11.). »Spet ni šlo. Iščem vzroke, pa jih ne najdem. Težko jih bom našla do nedelje, če jih prej nisem v dolgih tednih,« se z malce sarkazma smeji svoji pomanjkljivosti Teja Gregorin, ki jo v nedeljo kot edino v belem slovenskem dresu čaka še nastop na prestižnem skupinskem startu najboljše trideseterice. Pri teku v skupini se Gregorinova sicer pregovorno bolje znajde kot v posamičnih tekmah, a pravila ni. V nedeljo bo vse odvisno od navdiha, dnevne forme, tekmovalne rutine, in to že na prvih strelskih postajah.
Danes je čas še za moško štafeto (4 x 7,5 km, Miha Dovžan, Klemen Bauer, Lenart Oblak, Rok Tršan), ki ob odsotnosti Jakova Faka lahko upa le na presenečenje, za kar pa je potrebna strelska odličnost. Moški štafeti krog zaostanka (2,5 km) ne grozi. Bauer si ni zagotovil pravice do nastopa med trideseterico na nedeljskem skupinskem startu.