Clubman je drugi največji izmed vseh minijev (daljši je le novi countryman), a to še zdaleč ne pomeni, da ni mini. Le njegovih dolžinskih 425 centimetrov nagovarja tudi tiste ljubitelje znamke, ki potrebujejo nekaj več prostora. Tega je namreč za par odraslih dovolj tudi na zadnji klopi, pa tudi prtljažnik z osnovnimi 360 litri je vreden svojega imena. Seveda želi biti clubman posebnež in to mu dobro uspeva. Dostop do prtljažnika z dvojnim dnom namreč omogočajo zadnja dvokrilna vrata, ki se odpirajo navzven. Zanimiva pogruntavščina, ki pa zahteva nekaj več prostora, da se vrata povsem odprejo. Kaj pa, če ga ni? Kot profesor Baltazar iz kultne hrvaške risanke smo začeli hoditi gor in dol, da bi se nam posvetilo, kaj narediti, a žal neuspešno. Je pa hvalevredno, da lahko vrata odpremo tudi z nogo z dvojnim premikom pod zadnjim odbijačem.
Vožnje so bile priložnost za obujanje spominov. Na leta, ko smo bili prepričani, da bo pilotiranje potniških letal naš vsakdan, a nam ni bilo usojeno. Ko namreč sedite za volanom minija, in nič drugače ni v clubmanu, je njegovo vozniško okolje približek kokpita potniškega letala. In to ne katerega koli. Številna stikala na stropu spominjajo na DC-6, ki je nebu vladal med letoma 1946 in 1958, v oči takoj pade velik, sredinsko nameščen okrogel prikazovalnik z barvnim zaslonom. Malce smo bili razočarani le, da niso bili bolj drzni pri kreiranju notranjosti, ki bi jo različni vzorci à la Versace lahko naredili še bolj trendovsko. Je pa res, da je notranjost dvobarvna, predvsem ženskam pa je tako omogočeno, da so barvno usklajene s svojimi modnimi oblačili.
Največji adut clubmana (tudi štirikolesno gnanega) so seveda vozne lastnosti. Sedite za volan, prevozite nekaj kilometrov in prepričani smo, da boste glasni, ko boste vsemu svetu želeli povedati, kaj ste doživeli. Na ovinkasto cesto, njegovo naravno okolje, boste tako prilepljeni podobno kot dojenček na mamine prsi, ljubezen pa postaja iz ovinka v ovinek močnejša. Če ste kdaj sedeli v gokartu, boste občutke zlahka podoživeli. Nič drugače ni bilo v našem primeru, pa čeprav je bila konjenica črno barvana, za pogon pa je skrbelo kar 190 vrancev, ki so nas ves čas moledovali, da jih poženemo v dir. Toda to podoživljanje je vse prej kot poceni. Pa ne zaradi povprečne porabe 7,7 litra, ki jo je pač treba vzeti v zakup. Prepričani smo, da vas zna vreči na zadnjo plat, ko boste ob ceni testnega clubmana videli izpisano evrsko vsoto 33.950, ki lahko z nekaj dobrotami naraste tudi na več kot 50.000, kot je bilo v našem primeru. Večina bo seveda rekla: Veliko denarja za malo »pleha«! A bodite pri tem razmišljanju raje tiho. Vsaj kar se vožnje tiče, je clubman vreden vsakega odštetega evra. Bi lahko bil cenejši? Vsekakor, a potem ne bi bil več pravi mini. Vstopnica v svet posebnežev pač nekaj stane.