Za merjenje kakovosti odnosa med zaposlenimi in organizacijo so se odločili tudi v visoko-tehnološkem podjetju Elaphe Pogonske tehnologije, ki je specializirano za razvoj in izdelavo kolesnih elektromotorjev in tehnologij za direktni pogon električnih vozil. Podjetje ima redno zaposlenih že več kot 60 sodelavcev, stalno sodeluje še z desetimi, ves čas v delo vključuje tudi študente. Od lanskega leta je 20-odstotni so-lastnik podjetja njihov kitajski strateški partner, podjetje Zhejiang Asia–Pacific Mechanical&Electrical Co.
Ekipa Elaphe je minulo leto posvetila predvsem izdatnim testiranjem in validaciji razvite napredne tehnologije ter s tem povezanimi razvojnimi nalogami. »V avtomobilski industriji je to zelo pomembno. Ekipa je vložila veliko truda in rezultati so vidni. Letos se validacija nadaljuje, vse bolj pa se bližamo tudi postavitvi večjih proizvodnih kapacitet, kar je glavni cilj letošnjega leta,« je pojasnil Gorazd Lampič, direktor inovativnega podjetja, ki je bil nedavno prepoznan tudi za mladega menedžerja leta po mnenju Združenja Manager.
Širili so ekipo in izpopolnjevali tehnologijo. »Za kolektiv je bil to velik izziv. Izkušenejši člani ekipe so veliko časa in energije namenili uvajanju novih sodelavcev. Poslovno gledano pa pridobivamo vedno večji mednarodni ugled na osnovi dobrih rezultatov, zanimivih produktov ter tudi širitve.« Vlaganja v interni razvoj in validacijo sicer ne prinašajo takojšnjih prihodkov, jim jih pa zagotavljajo dolgoročno. Med bolj zanimivi javnimi projekti je omenil projekt Prodrive, v okviru katerega so avtomobil BMW X6 opremili z zelo zmogljivimi motorji s preko 1000 Nm navora na vsakem kolesu ter skoraj pol megawatta skupne moči vozila. Lani so ustvarili nekaj manj kot dva milijona evrov prihodkov, za letos načrtujejo manjšo rast, večji skok pa gre pričakovati v prihodnjem letu.
Hitro rast števila zaposlenih v zadnjih dveh letih bodo letos umirili, saj so samo lani število redno zaposlenih skoraj potrojili. »Še vedno pa pričakujemo okrepitev s kar nekaj strokovnjaki s področja elektrotehnike, strojništva in fizike. Manjšo širitev načrtujemo tudi v marketingu in prodaji. Nabor kadrov je relativno dober, saj se na fakultetah izobrazi precej strokovnjakov. Več jih dodatno izobrazimo tudi sami, saj se nam najboljši pridružijo že v višjih letnikih in pri nas delajo prakse, diplome ali magisterije. Tudi nekaj doktoratov. Seveda pa iščemo tudi bolj izkušene strokovnjake na različnih področjih, ki pa jih je v Sloveniji malo, zato gledamo tudi v drugih državah po Evropi,« našteva Lampič.
Po njegovem mnenju razvoj električnih avtomobilov spodbuja razvoj delovnih mest, ki so povezana z razvojem in inoviranjem na področju elektrotehnike in strojništva, več jih bo tudi pri razvojnem delu na področju testiranj ter integracije pogonskih komponent na električna vozila. Transformacije in digitalizacija, ki jih prinašajo spremembe znotraj t.i. četrte industrijske revolucije, bodo vplivale na evolucijo nekaterih poklicev oziroma se odpirajo zelo zanimiva nova področja dela znotraj obstoječih poklicev.
Ker se zavedajo pomena dobrega dela z zaposlenimi in njihovega razvoja, redno izpopolnjujejo interne organizacijske procese in jih prilagajajo novim okoliščinam. Uporabljajo močno informacijsko podporo ter koncepte vitkega razvoja in proizvodnje. »Veliko damo tudi na odnose v podjetju. Pomembno se je zavedati, da je organizacijska stran v podjetju izjemno pomemben del in močna investicija v prihodnost podjetja. Večina upravljanja pa temelji na angažiranosti in sposobnosti nekaterih ključnih posameznikom ter motivaciji večine članov ekipe.«
In kako Lampič komentira ugotovitve Zlate niti, da v slovenskih organizacijah, ki so sodelovale v Zlati niti in so zajete v raziskavo, zaposleni preidejo pri 41. Letu starosti v neke vrste »zimsko spanje«, saj se izkazuje, da tedaj njihov osebni razvoj drastično upade? »Strinjam se, da se je novim razmeram potrebno prilagoditi. Ne bi se pa strinjal, da je motivacija zaposlenih tako zelo odvisna od starosti. Vsaj ne pri mojih sodelavcih. Motivirajo nas predvsem zanimivi izzivi in zavedanje, da počnemo nekaj dolgoročno koristnega. Morda imamo srečo in je to specifično za visokotehnološko področje, znanstveniki in inženirji smo verjetno nagnjeni k temu, da se vse življenje učimo. Po drugi strani pa v bolj zrelem življenjskem obdobju, morda ravno v petem desetletju, ko začne pojenjati prirojena mladostna motivacija, potrebujemo izzive, ki so res dolgoročno pomembni. Morda zato v marsikateri instituciji ali družbi v tem obdobju pri zaposlenih prihaja do nižje motivacije.«
