Morje ob slovenski obali so preplavili leščurji. Evropska in slovenska zakonodaja jih ščitita zaradi ogroženosti, a naše vode jim očitno tako ustrezajo, da ta največja jadranska školjka postaja vse bolj nevarna za kopalce. Samo na portoroški plaži zaradi ureznin in drugih poškodb na njenih ostrih robovih vsako sezono pomoč reševalne službe poišče okoli petnajst obiskovalcev, pove direktor javnega podjetja Okolje Piran Alen Radojkovič, ki osrednjo portoroško plažo upravlja.
Največ jih je prav v Sloveniji
Dr. Borut Mavrič z Morske biološke postaje Piran pritrjuje, da se je število velikih leščurjev vzdolž slovenske obale in tudi drugod v Jadranu v zadnjih letih občutno povečalo. »Primerjalne statistike žal ni, smo pa sami pridobili nekaj vzporednih podatkov o gostoti leščurjev med drugimi projekti. Podatki kažejo, da je gostota leščurjev na nekaterih delih naše obale med največjimi v Sredozemskem morju.«
Na širjenje teh sredozemskih endemitov vplivajo različni dejavniki, v slovenskem primeru pa je k njihovemu množenju po ocenah zavoda za varstvo narave največ prispeval človek s svojimi dejavnostmi, s katerimi onesnažuje morje (povečuje dotok hranilnih snovi in sedimenta v morje), povzroča podnebne spremembe…
A čeprav so se leščurji v slovenskem morju (čezmerno) namnožili, sprememb pri njihovi zaščiti po pojasnilih zavoda za varstvo narave vsaj za zdaj ne bo. Dr. Mavrič se strinja, da je tako edino prav. »Trenutno pojavljanje večjega števila teh školjk je prvo opaženo po močnem zmanjšanju populacije, zaradi katerega je bila posebna zaščita sploh potrebna. Poleg tega je trenutna populacija leščurjev v slovenskem morju še precej mlada – starih osebkov ni veliko – in še ni dosegla stabilnega ravnovesja. Tako ne moremo vedeti, ali bo še naraščala ali upadala, in pri kakšnih številkah bi se lahko ustalila,« je opozoril in dodal, da je zato tudi o pretirani namnožitvi težko govoriti. Kako varljiv je lahko trenutni položaj, po njegovih besedah kaže primer zahodnega Sredozemlja, kjer je prav letos prišlo do množičnega pogina leščurjev in zmanjšanja populacije tudi za 95 odstotkov.
Selijo jih tudi v Italijo
Vsakršno namerno poškodovanje, zastrupljanje, odstranjevanje, nabiranje in prodajanje leščurjev iz slovenskega morja bo tako še naprej prepovedano. Prav nabiranje te školjke, ki je zaradi velikosti in pojavljanja v priobalnem pasu zelo lahko dostopna, je po pojasnilih dr. Mavriča povsod v Sredozemlju drastično zdesetkalo njeno število. »Uporabljali so jo v kulinarične namene, zaradi velikosti in svetleče notranjosti pa tudi za okrasje. Iz bisusnih niti, s katerimi se školjka pričvršča na podlago, so izdelovali posebno tkanino za poročne obleke. Školjko pa ogroža tudi onesnaževanje, nekatere ribolovne tehnike in sidranje,« je naštel.
Kljub temu lahko izjemoma – če ni druge zadovoljive možnosti za zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi, hkrati pa poseg ne škoduje ugodnemu stanju populacije – odvzem leščurjev na določenem območju ob pozitivnem mnenju zavoda za varstvo narave dovoli Agencija RS za okolje (Arso). Ta je doslej izdala tri tovrstna dovoljenja. Dvakrat piranski komunali za preselitev leščurjev s portoroške centralne plaže in enkrat italijanski organizaciji Torre del Cerrano Area Marina Protetta, ki skrbi za štiri zavarovana območja v srednjem delu italijanskega Jadrana. Ker tam leščurji še zdaleč ne uspevajo tako dobro kot pri nas, smejo Italijani na območju osrednje portoroške plaže do konca tega leta izruvati in na svoja območja prepeljati do 102 primerka.
Idejo so morda dobili kar pri javnem podjetju Okolje Piran, saj gre po Mavričevem vedenju pri portoroškem presajanju leščurjev iz plitkih delov kopališča na globlja območja, kjer so ureznine in odrgnine kopalcev manj verjetne, za enega prvih takšnih primerov v Sredozemlju. Ker je presajanje zelo uspešno, je portoroški primer po njegovih ocenah zanimiv tudi širše, saj pomeni morebitno rešitev za upadanje števila leščurjev v Sredozemlju.
Kaj pa druga kopališča na Obali?
Z osrednje portoroške plaže so slovenski potapljači približno 800 leščurjev v globlje vode prvič preselili leta 2014. Lani se je opravila ponovno lotilo šest zaposlenih na komunali, šest piranskih gasilcev in dva potapljača, ki so pod nadzorom piranske enote zavoda za varstvo narave sto metrov proč od kopališkega območja preselili približno 600 primerkov. Akcijo bodo še pred kopalno sezono ponovili tudi letos, zaradi hitrega razmnoževanja leščurjev pa Radojkovič ocenjuje, da bodo selitve odslej morali izvajati vsako leto.
In druga kopališča na Obali? Vojko Rotar iz koprske komunale pravi, da na tamkajšnjem mestnem kopališču težav z leščurji doslej niso imeli. Zasebna upravljalca kopališč v Simonovem zalivu in v Strunjanu, Hoteli Bernardin in Terme Krka, na naša vprašanja nista odgovorila.
