Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu naj bi v kratkem razsodilo, ali je Slovenija kršila človekove pravice Vesni Györkös Žnidar. Ministrica za notranje zadeve je namreč leta 2013, ko je bila še odvetnica, Slovenijo obtožila, da je kršila šesti člen evropske konvencije o človekovih pravicah, ker so jo na mariborskem sodišču zaradi oviranja kazenskega postopka kaznovali s 500 evrov kazni, ko je branila mariborske protestnike. Kot izhaja iz gradiva evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), je sodnica pri kaznovanju omenila celo možnost zaporne kazni. Györkös-Žnidarjevi je očitala, da je hotela »spodkopati avtoriteto sodišča«.
Na državnem pravobranilstvu so nam potrdili, da je izmenjava informacij in mnenj s strasbourškim sodiščem, ki je potekala lani, končana. »Pričakuje se odločitev sodišča o zadevi,« so sporočili. Ker pa postopek še poteka, pravobranilstvo, ki zastopa vlado, drugih informacij ni razkrilo. Potrdili so, da so vso komunikacijo s sodiščem opravili sami. Ne vlada ne ministrica se v postopek nista vpletali. Več vprašanj v zvezi s postopkom smo poslali tudi Vesni Györkös Žnidar. Njene odgovore, med drugim na vprašanje, kolikšno odškodnino zahteva, še čakamo.
Proces v Strasbourgu ima korenine v letu 2013, ko je Vesna Györkös Žnidar pred mariborskim okrajnim sodiščem zastopala enega od protestnikov, ki je bil obtožen napada na policiste med protesti decembra 2012. Ker je bila sodnica po njenem mnenju in mnenju drugih odvetnikov do protestnikov pristranska, ker ni pravilno zasliševala prič, ker ni dovolila snemanja procesa in ker naj bi dopustila naknadno spreminjanje obtožnega akta, ne da bi o tem obvestila obtožene, so odvetniki zahtevali izločitev sodnice. Györkös-Žnidarjeva je izločitev zahtevala še po tistem, ko je bila prva zahteva za izločitev, ki jo je podal drug odvetnik, že zavržena. Sodnica je ponovno zahtevo, ki je bila po mnenju sodišča utemeljena na enakih argumentih kot prva, štela za oviranje postopka. Györkös-Žnidarjevo in druge odvetnike je zaradi oviranja in žaljenja sodišča kaznovala s 500 evri kazni.
Bodoča ministrica se je na kaznovanje pritožila in med drugim navedla, da je v celodnevnem sojenju njen nastop, v katerem je navajala očitke sodišču, trajal zgolj dvaindvajset minut. A je mariborsko višje sodišče pritožbo zavrnilo, rekoč, da bi morala odvetnica kot pravnica vedeti, da je sodnik tisti, ki odloča, kako bo potekal postopek. Zato se je Györkös Žnidarjeva pritožila še v Strasbourg.
Evropska konvencija? Po potrebi
ESČP je primer pregledalo in aprila lani Sloveniji poslalo tri vprašanja: ali gre po mnenju države res za kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah, ali je bilo mariborsko sodišče res pristransko in ali bi se morala Györkös-Žnidarjeva najprej pritožiti še na ustavno sodišče (kar je običajna redna pot pritožb). Pri tem je strasbourško sodišče Slovenijo opozorilo na svojo sodbo v primeru Alenke Pečnik proti Sloveniji iz leta 2012. Tudi Pečnikova je bila kot odvetnica na slovenskem sodišču kaznovana, ker naj bi užalila sodišče. Pečnikova se je pritožila na ustavno sodišče, a je to pritožbo zavrnilo. Sledila je pritožba na strasbourško sodišče, ki pa je razsodilo, da Pečnikova ni bila upravičeno kaznovana. Slovenija ji je morala izplačati slabih 5000 evrov odškodnine za materialno škodo in duševne bolečine.
Györkös-Žnidarjeva se po naših informacijah ni obrnila na ustavno sodišče tako kot Pečnikova, zato je ESČP Slovenijo vprašalo tudi, ali bi Györkös-Žnidarjeva, če bi se pritožila na ustavno sodišče, lahko sploh pričakovala rešitev glede na to, da »ustavno sodišče načeloma ne obravnava sporov z majhnimi zneski«. Kaj je pravobranilstvo v imenu Slovenije odgovorilo, kot rečeno, nismo izvedeli.
Pravni strokovnjaki, s katerimi smo govorili o primeru, javno večinoma niso hoteli dajati mnenj. Vsakdo ima pravico iskati zadoščenje na sodišču v Strasbourgu, pravijo. »Ta primer ni nič posebnega,« pravi profesor ustavnega prava Ciril Ribičič. »Šteje se, da se odvetnik lahko zavzema za stranko, in vprašanje je, ali je bila kazen upravičena. Nič ni narobe, če se pritoži v Strasbourg.«
Vendar so nekateri opozorili tudi na politično dimenzijo primera. Ministrica Vesna Györkös Žnidar se je v zadnjem času izpostavila z odločitvami v zvezi z uravnavanjem migracij, v katerih je odmislila načela evropske konvencije o človekovih pravicah in strasbourškega sodišča. Po drugi strani pa se pred istim sodiščem pritožuje zaradi 500 evrov kazni in zatrjuje, da so ji bile pri tem kršene človekove pravice. Ministrica, ki zastopa državotvorni resor, je imela po nastopu funkcije vse možnosti, da primer zoper Slovenijo v Strasbourgu tudi prekine, vladi pa – če že – predlaga spremembo sporne zakonodaje, ki po njenem mnenju omogoča zlorabo sodne oblasti. A se za to za zdaj še ni odločila.
Na ministrico Györkös-Žnidarjevo smo naslovili vprašanje, kakšne spremembe v sodnem sistemu oziroma v okviru zakona o kazenskem postopku (ne le zase) pričakuje, če bi bila s tožbo morda uspešna. Tudi ta pojasnila še čakamo.
