Včeraj je minilo natanko tri tedne, odkar je minister za kulturo Tone Peršak članom Orkestra Slovenske filharmonije zagotovil, da bodo v tem času dobili pisno zagotovilo o upoštevanju njihovih stavkovnih zahtev. Zahtevali so razrešitev direktorja Damjana Damjanoviča, odstavitev dirigenta Uroša Lajovica, zagotovitev sodelovanja pri izbiri umetniškega vodje ter razpustitev sveta SF. Pisnega zagotovila od ministra niso dobili, Peršak pa nam je včeraj še enkrat zagotovil, da vztraja pri svojih odločitvah v zvezi s SF: direktor Damjanovič mora s 1. junijem zapustiti vodilno mesto v filharmoniji.

Vendar pa nobeden od vodilnih v SF ne kaže navdušenja nad tem, da bi odšel. Čeprav od stavke 1. januarja maestro Lajovic ni več dirigiral orkestru, je v ponedeljek stopil pred glasbenike. Ničesar se niso dogovorili, glasbeniki celo menijo, da Lajovic kar noče razumeti, da večina orkestra z njim ne želi več sodelovati. V primeru zagotovila z ministrstva bi bili sicer pripravljeni odigrati poslovilni koncert, nikakor pa ne večjega števila koncertov, kar predlaga Lajovic.

Direktor noče s položaja

S položaja noče niti direktor Damjan Damjanovič, ki stavkovni odbor orkestra zdaj celo toži. Na vprašanje, ali toži tudi oba sindikata, ki sta podprla stavko, Sviz in Gloso, pa pravi, da »»sta v stavkovnem odboru tudi oba predstavnika sindikatov v zavodu. Tožba je bila vložena zaradi nezakonitosti stavke in neupravičenih zahtev stavkajočih.«

Nad ministrovo glavo pa visi tudi izrečena grožnja Damjanovičevega odvetnika, v primeru, da ga odstavi. Grožnji je sledil še »komunikacijski šum«, te dni pa naj bi Damjanovič ministra zatožil še predsedniku vlade Miru Cerarju. Damjanovič nam je to informacijo potrdil: »Glede na to, da se je na predsednika vlade obrnil stavkovni odbor, se mi je zdelo prav, da ga seznanim tudi z drugo platjo medalje.«

Odgovore glede domnevnih nepravilnosti v ustanovi naj bi prinesla revizija, ki jo je naročil minister Peršak. Damjanovičev manever, s katerim je skušal blokirati potek revizije, menda zaradi proceduralnih napak, pa se ni obnesel; na ministrstvu so »nepravilnosti« odpravili in revizija teče naprej.

Sporno plačevanje odvetniških storitev

Spor je pravzaprav v rokah Damjanovičevih odvetnikov, pri čemer se zdi problematično to, da jih plačuje kar javni zavod SF, tega pa financira ministrstvo. Ali direktor lahko porablja javna sredstva javnega zavoda za ohranitev svojega položaja, četudi mu minister odreka zaupanje? Ministru se zdi to problematično, zato upravičenost takšnega porabljanja denarja preverjajo.

Da je takšno početje sporno, so prepričani tudi v Glosi; predsednik Mitja Šuštar komentira: »Po našem mnenju je res zelo nenavadno, da se za odvetniške storitve porablja javni denar javne ustanove, v kateri zaposleni, ki so se uprli, delajo. Menimo, da gre za direktorjevo zavlačevanje, hkrati pa za neupravičeno in nelegitimno porabo davkoplačevalskega denarja.« Šuštar je ponovno poudaril, da sta bili opozorilna stavka v začetku decembra in stavka 1. januarja v SF zakoniti. »Če bodo delavci ponovno izglasovali sklep o začetku stavke, jih bomo spet podprli; imeli bodo našo moralno podporo in pravno pomoč. Glede na to, kaj se je dogajalo in se še dogaja v SF, se nam zdijo delavci zelo pokončni.«

Marina Kopše, predsednica stavkovnega odbora orkestra in članica sveta zavoda, ugotavlja: »Ker še nimamo pisnega zagotovila ministra, dejansko nismo dosegli še ničesar, razen tega, da Lajovic ni dirigiral na dveh koncertih.« Toda Šuštar se ne strinja: »Morda menijo drugače, ampak po mojem mnenju so dosegli ogromno: o problemih v SF se razpravlja na ministrstvu in v javnosti, bili so pritisnjeni ob zid in pokazali so močno voljo. Kdor vztraja, pa tudi zmaguje.«