»Pri proženju se vse tako hitro odvija, da se napak niti nisem zavedal. Le delček sekunde prehitro sprožen strel in takoj gre mimo tarče. Gre za majhne napake. Na srečo me dva zaporedna zgrešena nista spravilo s tira, kot se je v preteklosti že večkrat zgodilo, ko sem potem zgrešil še več. Tokrat mi je uspelo zadeti vse zadnje tri in sem uspel zadržati uvrstitev s prve polovice tekme,« je bil Klemen Bauer ponosen na mali preobrat na zasledovalni tekmi svetovnega prvenstva v biatlonu v Hochfilznu, ko je s prehitevanjem s 33. na 16. mesto polepšal dokaj bled vtis slovenske reprezentance na Tirolskem.
V zadnji tretjini tekme se je podil proti strelišču že skupaj s svetovnim prvakom s sobotnega sprinta Benediktom Dollom (v dramatičnem zaključku je zgolj za 0,7 sekunde prehitel dvakrat srebrnega Johannesa Thingnesa Boea), za katerim je že nadoknadil minuto in 33 sekund zaostanka. Doll je bil v cilju 11. »Je bila le druga zgodba kot v soboto. Upal sem, da bom lahko pokazal dobro tekaško pripravljenost, ki je v soboto nisem uspel. Se mi je samo zdelo, da sem hiter, a nisem bil. Pred sobotno tekmo bi podpisal le to, da bom zgrešil le eno tarčo. Danes sem bil močnejši od mnogih. Pa še taktično sem tekmo dobro izpeljal,« je bil Klemen Bauer ponosen na dober nastop, v katerem je dosegel deseti čas dneva.
V veliki meri si je oddahnil tudi trener Tomaš Kos, ki je pred prvenstvom govoril zelo optimistično. »Verjel sem v preobrat in s tem smo lahko zadovoljni. Pokazali smo nivo, o katerem sem govoril. Klemen je pokazal, kar znamo,« je breme padlo s Kosovih ramen, čeprav so ostali standardi iz časov Jakova Faka neprimerno višji. Bauer, v soboto na sprintu zgolj 55. tekač dneva, je bil v zasledovanju celo hitrejši od novega starega svetovnega prvaka zasledovanja Martina Fourcada. Taki preobrati niso pogosti. Zmorejo ga le redki mojstri. Ali velemojstri, kot je superlovec iz Pirenejev, mož dveh obrazov in mnogih navdihov. Fourcade je po konfliktu z ruskimi biatlonci sprejel roko sprave z Antonom Šipulinom (v zasledovanju je napredoval z 21. na četrto) in energijo preusmeril v deseti naslov svetovnega prvaka.
Vedno novo občudovanje in spoštovanje je požel večni kralj Ole Einar Bjoerndalen. Z novo bronasto kolajno je v zbirko dodati še svojo 44. kolajno s svetovnih prvenstev. 43–letni Ole Večni ni brez kolajne ostal na nobenem prvenstvu od leta 1994! Poseben navdih in motivacijo mu je dala žena Darja Domračeva, ki je po vrnitvi v smučino ujela celo srebrno kolajno. Belorusinja je trenirala poleti še v visoki nosečnosti, ko smo ju srečali v Obertilliachu. Prvega oktobra je bila rojena Xenia. Olimpijska junakinja Sočija je zasledovalno tekmo startala tik pred Tejo Gregorin (30.). »Prav ona je pokazala, da je bilo na zasledovanju vse mogoče. Je izkoristila priložnost, ki je sama nisem. Izjemna je. Vsi smo vedeli, da bo po vrnitvi prej ali slej znova krojila vrh,« je Daši laskala šest let starejša slovenska biatlonka. Po polovici je bila Teja Gregorin že blizu petnajsterice, potem je stoje zgrešila štiri od desetih tarč. »Ma, že večkrat v tej sezoni je po polovici dobro kazalo, a ni konec tekme po prvem polčasu. Znova težave stoje! V štafeti se mi je očitno posrečilo. V sezoni sem menjala kopito novo staro, a pravega občutka ni. Čudna situacija, ker na treningu padajo ničle. Nisem še izgubila upanja. Še sta dve tekmi,« je z nasmehom iskala tolažbo v novi priložnosti. V smučini je bila celo med deseterico najhitrejših, hitrejša celo od nove svetovne prvakinje Laure Dahlmeier. S takim tekom je možno vse. Na 15 km se podajo v sredo.