Elektronsko naročanje na zdravljenje svojim pacientom zdaj vendarle omogočajo v vseh javnih bolnišnicah in pri koncesionarjih z izjemo ljubljanskega inštituta za radiologijo, so potrdili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Vseeno pa ta možnost ni na voljo vsem bolnikom. Na bolnišničnih oddelkih eNaročanja namreč še ne zagotavljajo za vsa zdravljenja in diagnostične postopke, ki jih opravljajo.
Še vedno velja tudi nasvet, da je datume zdravljenj in objavljene čakalne dobe v eNaročanju najbolje dodatno preveriti po telefonu. Prav tako v zdravstvu še niso dorekli, kdo bo pomagal bolnikom, ki se po elektronski poti ne morejo naročati sami.
Kje se bo mogoče naročati?
»Podatki v eNaročanju so vse bolj verodostojni, a bi pacientom vendarle priporočili, da še pokličejo. Tudi prvi termin, ki ga dobijo na tak način, morda ni vedno točen,« je povedal Simon Indihar z NIJZ. Naročanje po elektronski poti bi moralo sicer polno delovati od sredine januarja, a je bilo na terenu precej težav pri prilagajanju sistemu, ki zahteva tudi natančnejše urnike dela.
Še vedno tudi ni znano, kje se bodo lahko po elektronski poti naročali ljudje, ki pri tem potrebujejo pomoč. Družinski zdravniki opozarjajo, da bi jim to vzelo preveč časa, prav tako pa še ni jasno, ali in kdaj bodo začele delovati tako imenovane infotočke. Na teh točkah bi bila v zdravstvenih zavodih pacientom na voljo pomoč pri izbiranju med prostimi termini za zdravljenje ali pregled. »Izračunov, koliko bi to stalo, še ni. Prav tako še ni dorečeno, kdo bi to financiral. Potrebovali pa bi le prostor, računalnik in enega do dva administratorja, ki bi bila na voljo za pomoč bolnikom,« je pojasnil Indihar.
Med datumi bi lahko izbirali tudi po telefonu
Elektronsko naročanje medtem ostaja točka spora med oblastmi v zdravstvu in družinskimi zdravniki, ki že od 12. januarja bolnike protestno pogosteje napotujejo v bolnišnice. Na ministrstvu za zdravje od njih pričakujejo, da bodo pri novem načinu naročanja pomagali vsem pacientom, je spomnil predsednik sindikata Praktikum Igor Muževič, sami pa menijo, da bi jim to odvzelo preveč dragocenega časa za preglede. Po njegovem bi bilo treba to pomoč omejiti na tiste bolnike, ki res nimajo možnosti elektronskega naročanja in tega sami ali s pomočjo bližnjih tudi ne bi zmogli. »Za te bolnike so v zdravstvenih domovih in pri koncesionarjih že doslej urejali datume pregledov,« je spomnil.
Za preostale pa bo treba v kratkem urediti infotočke, meni Muževič, ali poskrbeti, da bi jim v bolnišnicah naročanje na točne termine omogočali tudi po telefonu. V nasprotju z zdravstvenimi domovi in koncesionarji v osnovnem zdravstvu imajo tam že zaposlene administratorje, ki bi lahko prevzeli to delo, je dodal.
Družinski zdravniki za zdaj nadaljujejo dodatno pošiljanje bolnikov k drugim specialistom, prihodnji mesec pa bodo odločali še o morebitni zaostritvi ukrepov, ki jih pojasnjujejo s prelomljenimi obljubami ministrstva za zdravje. Na ministrstvu so januarja sicer ocenili, da aktivnosti sindikata Praktikum, ki peljejo v dodatno napotovanje bolnikov, niso zakonite.
