Zvezdice

Čas. Zagotovo eden najbolj relativnih pojmov. Če vzamemo denimo obdobje dveh desetletij, je to, gledano na primer z vidika Zemljine zgodovine, kot kratek pomežik, z vidika človeka pa čas, v katerem se razvije od dojenčka do odrasle osebe. Precej relativen je čas tudi v avtomobilski industriji. Če spet vzamemo obdobje dveh desetletij in se osredotočimo samo na področje varnosti, lahko hitro ugotovimo, da so v zadnjih 20 letih avtomobili napredovali bolj kot prej v dvakrat daljšem obdobju skupaj. Tako vsaj pravijo strokovnjaki in ni razloga, da jim ne bi verjeli, ko trdijo, da danes sedimo v približno petkrat bolj varnih avtomobilih kot še pred dvajsetimi leti, ali da nas sodobna tehnologija za 80 odstotkov bolje varuje pred hujšimi posledicami nesreč kot pred že omenjenim časovnim obdobjem. Pri čemer dve desetletji omenjamo namenoma – prav v teh dneh je namreč minilo tudi 20 let od tega, kar so prva testna trčenja opravili pri organizaciji EuroNCAP. In za vselej spremenili dojemanje varnih avtomobilov.

Kakor koli obrnemo, je bila ravno omenjena organizacija namreč tista, ki je pripravila avtomobilsko industrijo do tega, da ji res ne more biti vseeno, ali se potniki vozijo v varnih vozilih ali v »pločevinki«, ki se zmečka ob najmanjšem trku. Bila je tista, ki je proizvajalce na začetku na tem področju »brcnila v rit«, da so se zmigali, zato ni čudno, da so nanjo sprva gledali grdo in jezno, saj je to pomenilo, da so na obzorju spremembe, ki so zahtevale veliko vlaganj, slišati je bilo pripombe, da so merila postavljena tako visoko, da nihče ne bo dosegel niti štirih zvezdic… A hočeš nočeš so igro proizvajalci morali sprejeti, nato pa so kmalu celo prevzeli iniciativo in se začeli močno truditi, da svoj avtomobil okitijo s čim več varnostnimi zvezdicami. Če ne drugega, so se namreč hitro začeli zavedati tega, da kupci vse bolj gledajo tudi na to, kako se je njihov potencialni avtomobil odrezal na preskusnih trkih. Za svoj trud in različne inovacije si tako nedvomno zaslužijo pohvale, a slepiti se ne gre – če ne bi bilo začetnega impulza, za katerega je poskrbel EuroNCAP, bi vse skupaj v najboljšem primeru potekalo precej počasneje.

Danes lahko tako govorimo, da so testna trčenja močno pripomogla k temu, da je od leta 1997 v avtomobilih umrlo 78.000 ljudi manj, kot bi jih sicer, da trčenja prestane 90 odstotkov avtov, ki se prodajajo na evropskem trgu, in da je v 20 letih EuroNCAP objavil več kot 630 ocen testnih trčenj. Vložek vanje je ob tem presegel 160 milijonov evrov, pri čemer v ta znesek sploh ni vključena vrednost več kot 1800 razbitih avtomobilov, kolikor so jih uničili med testiranji. In če so bili prvi rezultati omejeni na merjenje ogroženosti odraslih potnikov in pešcev, je z leti ocenjevanje postalo kompleksnejše, pogoji ocenjevanja pa vse ostrejši.

Pri čemer spet pridemo do časa – jasno je namreč, da pet zvezdic, ki jih avto dobi danes, ni enako petim zvezdicam, ki jih je dobil pred denimo petimi, kaj šele desetimi ali več leti. Danes namreč že serijska varnostna oprema obsega več, kot je je na začetku testiranj sploh obstajalo ali pa je bila v najboljšem primeru na voljo za (drago) doplačilo.