Minili so časi, ko so avtomobilske pločevine željni Slovenci lahko prodajali celo vrstni red za nakup novega avtomobila. Ali kupili recimo takrat tako zaželeni volkswagen golf in ga po nekaj letih prodali z dobičkom. Ne, danes je trg nasičen z modeli različnih znamk in različnih cenovnih razredov. A ne glede na to, ali pa ravno zato, je tudi padec vrednosti vozila nekaj, s čimer morajo lastniki vozila še kako resno računati.
Avtomobil namreč že dolga leta ne velja več za dobro naložbo. Takoj ko ga zapeljete iz prodajnega salona in ga okrasite z registrsko tablico, se lahko že poslovite od (najmanj) desetih odstotkov njegove vrednosti. Ta odstotek raste odvisno od časa in seveda cenovnega razreda vozila. Največ namreč izgubijo vozila višjih cenovnih razredov, najmanj pa manjša vozila in družinski enoprostorci z dizelskimi motorji, po katerih je vedno veliko povpraševanja.
Popusti pri novih, vzdrževanje in kilometri pri rabljenih
Ceno novih vozil na trgu v prvi vrsti definira njihova nabavna vrednost, veliko pa je odvisno tudi od konkurence, a strokovnjaki pravijo, da so cene v Slovenji, gledano na splošno, dokaj nizke v primerjavi s tujino. Še več, vojna med prodajalci s popusti in barantanje z njimi s kupci je precej zameglila vso sliko, saj kupci, če se izrazimo malce karikirano, zdaj kupujejo popuste, ne avtomobilov. Kajti povsem druga slika se potem pokaže pri stroških lastništva skozi leta uporabe. Stroški vzdrževanja vozila so namreč predvideni po servisnih intervalih glede na model in motor, dejanski stroški pa se razlikujejo tudi od načina uporabe, torej od prevoženih kilometrov, ali voznik večino opravlja krajše ali daljše vožnje in podobno. Prav tako je nemogoče kar določiti stroške, saj so ti še kako odvisni tudi od znamke, tipa goriva, a praviloma velja, da se z leti, predvsem na račun obrabe delov, povečujejo.
Strokovnjaki dodajajo, da se kupci pri nas vse bolj zavedajo teh stroškov, ki prihajajo z uporabo avtomobila, zato sprašujejo predvsem po trajanju garancije oziroma podaljšanega jamstva, še vedno pa veliko manj sprašujejo po konkretnih stroških vzdrževanja. »Tukaj so izjema podjetja. Za njih je strošek vzdrževanja in lastništva bistven podatek pri izbiri voznega parka in ne gledajo le na nabavno ceno vozila. Velja, da vozila največ izgubijo v prvem letu od nakupa, nato pa sorazmerno izgubljajo vrednost glede na tržne razmere in splošno stanje vozila. Na večjo izgubo vrednosti rabljenega vozila lahko poleg splošnega stanja vozila in tržnih razmer določenega modela vplivajo tudi neatraktiven tip motorja, neprimerna oprema ali barva vozila,« je povedala vodja prodaje novih in rabljenih vozil pri Summit avtu Katarina Meglič. Dodajamo, da svoje na koncu k padcu vrednosti dodajo še slabo oziroma pomanjkljivo vzdrževanje in preveliko prevoženih kilometrov, vsekakor pa večje število minulih lastnikov lahko zbudi tudi sum pri kupcih. Velja, da je približen mesečni strošek uporabe avtomobila srednjega razreda 300 evrov ali več.
Obstaja magična meja
Kje je potem čarobna meja, ko se vozila ne izplača več prodajati? V večini je nekakšen prelomni trenutek za prodajo rabljenega vozila od 150.000 do 200.000 prevoženih kilometrov. »Veliko jih avtomobil prodaja tudi že po dveh ali treh letih starosti, ker pač želijo imeti vedno novejši model ali različico. Drugi lastniki spet vozilo dobesedno izmozgajo do konca, nekako ocenjujemo, da je starost osem let tista, ko se ga zaradi zmanjšane vrednosti skoraj ne izplača več prodati. Taki avtomobili potem pogosto najdejo novega lastnika ali uporabnika v krogu družine ali prijateljev. Avtomobil je še vozen, tehnično ustrezen, a ima premajhno vrednost za prodajo. Zakaj ga potem ne bi nekdo še naprej uporabljal, če veste, da ste z njim dobro ravnali? Dejstvo pa je, da se te psihološke meje prevoženih kilometrov s časom malce zvišujejo, zdaj je nekje pri 150.000 kilometrih,« pa pravi Dejan Butinar iz Eutotaxa.
Dejstvo je tudi, da ima vsak avtomobil svojo zgodbo, svoje uporabnike, zato ne moremo kar posploševati in na oko oceniti koliko odstotkov pade vrednost avtomobilu skozi čas. Nekdanja prepričanja, da v prvem letu pade vrednost za 20 do 30 odstotkov, naslednja leta pa ob ustreznem vzdrževanju izgubljajo od 10 do 15 odstotkov na leto, ne morejo več povsem držati. Bolj to določa priljubljenost vozila na določenem trgu. Dejan Butinar zato dodaja da lahko določena znamka izgubi veliko več kot omenjeno, nekatere znamke veliko manj, vse pa dejansko določa trg rabljenih vozil, torej ponudba in povpraševanje: »Oglas in postavljena cena je pričakovanje prodajalca, vse drugo je samo stvar pogajanja. V Sloveniji že tradicionalno dobro ceno držijo avtomobili germanskega izvora in vozila domače proizvodnje, na primer prejšnja generacija renaulta clia, to pa se po svoje vidi tudi po količini prodaje in kaj vidimo na cesti. Korejske ali japonske znamke kupujejo drugačni kupci, avtomobil po navadi obdržijo dlje časa in so v veliki večini zelo zadovoljni z njim. Trg pri nas se je na te znamke že navadil in jih tudi ceni. Zato lahko malce v šali rečem, da je vsak rabljen avtomobil vreden 2000 evrov.«
Na drugi strani cenovne letvice so seveda prestižnejše znamke, ki jim najhitreje pade cena, tako velja »ljudsko prepričanje«, da že v prvem letu lastništva. Aleš Suhorepec, direktor prodaje pri BMW Group Slovenija, pravi, da njihova vozila, vsemu verovanju navkljub, zaradi svoje kakovosti, ugleda in zaželenosti zelo dobro ohranjajo vrednost: »Najbolj znana lestvica vrednotenja vozil, na katero se navadno naslanjajo podjetja, je lestvica Eurotax. Vendar je treba poudariti, da je cena rabljenega vozila vedno odvisna od mnogih dejavnikov, kot so kakovost vozila, ugled blagovne znamke, opremljenost, prevoženi kilometri, vzdrževanje, število lastnikov, zaželenost vozila oziroma ekskluzivnost modela, trenutna ponudba rabljenih vozil na trgu in podobno. Tako se ne gre zanašati le na lestvice, saj ceno vozila določijo trg ter ponudba in povpraševanje.«
