»Zame je tekma na prvenstvu kot vsaka druga. Svetovno prvenstvo pa ima, tako kot olimpijske igre, poseben pečat. Traja enajst dni, skupaj je lahko tudi šest tekem, in treba je pokazati vso fizično in psihično pripravljenost. Meni je všeč, da je nekaj tekem v letu pomembnejših. Treme pred začetkom nimam. Že na toliko podobnih tekmah sem nastopila, da bi bilo to kar malo čudno. Smo pa vsi krvavi pod kožo in vznemirjenje pred začetkom vsekakor je,« je slovenska biatlonka Teja Gregorin razmišljala pred začetkom 45. svetovnega prvenstva. Prvenstvo v tirolskem Hochfilznu bo že njeno enajsto. Skupaj ima v zadnjem desetletju deset uvrstitev med deseterico na velikih tekmah in posamično srebro s prvenstva v Pjongjangu leta 2009. Kot kapetanka bo vodila Slovenijo na start v današnji tekmi mešanih štafet z Anjo Eržen, Miho Dovžanom in Klemnom Bauerjem.
Kljub odsotnosti Jakova Faka ima mešana štafeta nekaj možnosti, da se izkaže. Disciplino je mednarodna zveza IBU uveljavila prav za reprezentance, ki zmorejo zbrati vsaj konkurenčni biatlonki in biatlonca ter mešajo štrene velesilam s široko bazo tekmovalcev, ki prevladujejo v klasičnih štafetah. Na SP v Ruhpoldingu pred petimi leti je četverica (Gregorin, Andreja Mali, Bauer, Fak) izkoristila nišo in osvojila srebrno medaljo. Še več, ciljno črto je Fak kot zadnji v predaji prečkal prvi, a je žirija po pritožbi Norveške priznala zadeto tarčo Oleju Einarju Bjoerndalnu in po časovnem odbitku Slovenijo zrinila z vrha. Podobnih primerov zaradi težav s tarčami v zadnjem času skoraj ni bilo. Dosežek je s časovno oddaljenostjo dobil še večjo vrednost, saj je Slovenija daleč najmanjša reprezentanca s takim podvigom.
Tako kot za vse slovenske nastope v Hochfilznu tudi za mešano štafeto velja, da se bo lahko uveljavila le z odličnim streljanjem. V tej sezoni so se že nekajkrat izkazali kot ena najbolj natančnih ekip. Hitro streljanje je odlika Mihe Dovžana, ki je zaradi tega dobil priložnost tudi v mešani štafeti pred Rokom Tršanom. Streljanje bo še poseben izziv za Tejo Gregorin. »Zame je smešno, da mi pri streljanju ne uspeva in sem daleč od statistike v preteklih letih. Ne znam si razlagati pravih vzrokov. Imela sem nekaj težav na prvih tekmah, na naslednjih sem zaradi tega začela komplicirati in zdaj se 'kopljem' iz tega. Če bi vsaj prenesla strelsko učinkovitost s treningov, a to ni preprosto. Trening in tekma sta dva svetova. Tudi zato smo na zadnjih pripravah streljanju posvetili veliko pozornosti in le upam, da zaradi tega tek ne bo trpel,« je 35-letna Gregorinova opisala pogled na streljanje, ki je bilo vedno njena močnejša plat.
Slovenska reprezentanca je zadnje priprave opravila v Obertilliachu v Karnijskih Alpah prav z namenom prilagajanja na prizorišče v Hochfilznu. Prihod na strelišče je drugačen kot na Pokljuki. Na strelišče se priteče v klanec. Tudi profil prog je težji. »Meni je prizorišče zelo všeč. Veliko je priložnosti za tek v koraku ena-ena, kar mi ustreza. Pri prihodu na strelišče je treba tudi razmišljati o ritmu, izbrati preudaren ritem,« se na izkušnje zanaša Gregorinova, ki jo že jutri skupaj z Erženovo čaka prva posamična tekma v sprintu. Klemen Bauer je najboljše predstave z izjemo dveh posamičnih tekem (najvišje 12. mesto na Pokljuki) pokazal v štafetah. »Vedno mi zmanjka malo, detajl, ali imam smolo, kot je okvara puške. Če mi uspe na tekmi narediti vsaj 90 odstotkov tistega s treninga, bo odlično,« pravi Klemen Bauer.
