Leča - prastara stročnica

Leča ne spada ne le med najstarejše stročnice, temveč tudi med najstarejše kulturne rastline na svetu. Že pred kakšnimi 13.000 leti so okusno in zdravo stročnico gojili in veselo zobali na današnjem Bližnjem vzhodu, tudi v Evropi so jo radi uživali že v kameni dobi. Pred kakšnimi 500 leti jo je začel zamenjevati fižol, leča pa je počasi, a vztrajno tonila v pozabo. Dandanes jo pozna ves svet in je pomembno živilo tudi v moderni kuhinji, nekoč pa je bila predvsem hrana revežev. Zanimivo je z njenim imenom, ki je v večini evropskih jezikov zelo staro (lens, linsen, lenticchia…), po njej pa je zaradi svoje oblike dobila ime tudi optična leča, na primer pri očalih. Leča je nepogrešljiva na mizah tistih, ki se prehranjujejo zdravo. Čeprav ima malo kalorij, dobro nasiti, med drugim pa uravnava še sladkor v krvi, bogata je z železom in pomaga pri težavah z ledvicami in mehurjem. Krepi delovanje možganov, preganja utrujenost, skrbi za vitalnost in zavira rast rakavih celic, vsebuje namreč veliko dragocenega cinka. Najboljša je čim drobnejša, saj se večina okusov skriva v lupini. Skrbnejši jedci jo znajo pripraviti na tisoč in en način, tudi kot nadomestek za meso, saj vsebuje velik delež najboljših beljakovin. Zlasti jo cenijo vsi tisti, ki bi radi shujšali. Leča je namreč izredno cenjena tudi zaradi velike količine vlaknin, mineralov in beljakovin, ki so nujni za naše zdravje. Prav posebej jo priporočajo vegetarijancem, saj z njo dobijo vse hranilne snovi, ki bi jih sicer morali z mesom. Leča je nizkokalorično, a zelo hranljivo živilo, ki nasiti, a ne redi. Ugodna je za hujšanje in krepitev imunskega sistema, kar je v sedanjem času gripe in prehladov posebno pomembno. Poleg ugodnega vpliva na pospešeno presnovo uravnava raven sladkorja v krvi in znižuje holesterol. Poleg vseh naštetih ugodnosti je leča precej poceni, predvsem pa je izredno okusna. Dobro jo je oprati in čez noč namočiti v hladni vodi, da se hitreje skuha, kuhamo pa jo vedno v neslani mrzli vodi, sicer ostane trda. Odlična je v solatah in enolončnicah, lahko jo skuhamo kot prilogo ali samostojno jed. Če vas zagrabi lakota in si zaželite hitre malice, skuhajte lečo (rdeča je gotova že v desetih minutah), jo začinite s soljo, sesekljanim česnom, peteršiljem in oljčnim oljem ter postrezite kot toplo ali hladno solato, kar je prav okusen hiter samostojni obrok. Kuhano lahko uporabimo kot prilogo namesto riža ali krompirja, hladna v solati lepo nadomesti fižol, dodamo jo zelenjavnim juham, lahko pa juho skuhamo na osnovi leče. Popražimo malo čebule in česna, dodamo narezane korenček, koromač in kolerabo, malo paradižnikove mezge in oprano lečo. Zalijemo in skuhamo, solimo po okusu in po želji spasiramo v kremno juho. Leča se prav dobro ujame z ribami. Morda poskusimo tako, da na oljčnem olju na hitro popražimo nekaj nasekljanega pora. Dodamo oprano rdečo lečo in prilijemo toliko vrele vode ali čiste zelenjavne juhe, da se bo leča skuhala na zob. Pri tem pazimo, da tekočine ni preveč, da se leča ne razkuha. Tik pred koncem kuhanja jo začinimo s pehtranom, ščepcem popra, balzamičnim kisom in soljo, previdno premešamo (najbolje s potresanjem posode) ter odstavimo. Postrežemo s popečenimi ribjimi fileji, denimo lososovimi, pokapanimi z limonovim sokom. Če odvečno kuhano lečo postavimo v hladilnik, bo dobra vsaj še naslednji dan. Navdušiti vas utegne tudi okusna jed po naslednjem receptu, primernem tudi za vegetarijance in celo vegane.