Skupini ameriških znanstvenikov je prvič uspelo ustvariti zarodek, sestavljen delno iz človeškega in delno iz prašičjega genskega materiala, poroča britanski časopis The Guardian. S tem so znanstveniki dosegli nov mejnik, ki odpira možnost, da bi lahko v prihodnje s pomočjo znanosti v živalih zrasli človeški organi, ki bi jih nato zdravniki lahko uporabili pri bolnikih na čakalnih seznamih za presaditev. »Končni cilj raziskave je, da bi lahko s tovrstno metodo gojili organe in tkiva, primerne za transplantacijo. Še vedno smo daleč, a to je pomemben prvi korak,« je za britanski časopis povedal soavtor raziskave Juan Carlos Izpisua Belmonte s kalifornijskega inštituta za biološke študije Salk. Glavni cilj ameriške raziskave je namreč obvladati pomanjkanje organov za presaditev po vsem svetu, s čimer se sicer ne ukvarjajo le znanstveniki, ampak tudi nekateri pisci zakonodaje.
Z letošnjim letom so denimo v Franciji svojo zakonodajo o darovanju organov spremenili tako, da je zdaj darovanje postalo obvezno za vse državljane, razen če se vpišejo v poseben državni zavrnitveni register. Do spremembe zakona so morali francoski zdravniki za odvzem organov pokojnika pridobiti dovoljenje svojcev, zdaj pa tega ne potrebujejo več. S spremembo zakona želijo v Franciji skrajšati čakalne sezname in omiliti pomanjkanje organov za presaditev, kar ni velik problem le v Franciji, temveč v večini držav Evropske unije. Po nekaterih podatkih naj bi samo v državah članicah, na Norveškem in v Turčiji leta 2014 na presaditev čakalo skupno okoli 86.000 ljudi, vsak dan pa med čakanjem umre približno šestnajst ljudi.
Možni darovalec: prašič
Znanstveniki si zato prizadevajo, da bi se človeški organi lahko razvijali tudi zunaj človeškega telesa, kar bi lahko, kot kažejo zadnji rezultati ameriške raziskave, dosegli s pomočjo hibridnih zarodkov, tako imenovanih himer, sestavljenih iz človeškega in prašičjega genskega materiala.
V sklopu raziskave, ki so jo na kalifornijskem inštitutu začeli pred štirimi leti, so človeške matične celice vstavili v prašičje zarodke. Ker so celice preživele, se je oblikoval hibridni zarodek, ki so ga nato vstavili v maternico odrasle svinje in opazovali njegov razvoj.
Podoben uspeh je skupini znanstvenikov sicer uspel že pred desetletjem, ko so uspešno združili genski material podgane in miši, a tokrat je znanstvenikom prvič uspela združitev celic večjega sesalca in človeka. Majhen del razvijajočega se prašičjega zarodka je bil tako ustvarjen iz človeških celic. Po štirih tednih, kar je tretjina trajanja brejosti pri svinjah, so znanstveniki hibridni zarodek uničili. »Prvo trimesečje je ravno dovolj dolgo obdobje, da zdaj razumemo, kako prašičje in človeške celice sobivajo, in hkrati ravno dovolj zgodaj, da se izognemo etičnim pomislekom o umetno ustvarjenih odraslih živalskih hibridih,« je pojasnil Izpisua Belmonte.
Nove možnosti ali tveganja?
Kljub temu se avtorji raziskave vsem pomislekom niso izognili. Če nekateri nove morebitne možnosti zdravljenja pozdravljajo, pa nasprotniki združevanja genskega materiala različnih vrst svarijo pred možnostjo, da bi lahko vstavljene človeške celice vplivale tudi na razvoj živalskih možganov ali pa bi z morebitnimi »bizarnimi« živalskimi hibridi porušili ravnovesje v naravi. Prav zaradi nekaterih možnosti tveganja je tudi ameriški nacionalni inštitut za zdravje že lani uveljavil moratorij za financiranje tega za nekatere spornega projekta.
Izpisua Belmonte se ob tem sicer strinja, da pomisleke nekaterih lahko razume, a hkrati zagotavlja, da razloga za zaskrbljenost ni. Znanstveniki so namreč prepričani, da bodo tudi nadaljnji koraki v raziskavi tlakovali pot do točke, ko bodo strokovnjaki s pomočjo živali lahko vzgojili človeške organe po meri bolnikov, prav tako pa bi lahko z novo metodo v prihodnje omogočili varnejše testiranje novih zdravil in načinov zdravljenja.
