Ljubljanska pobuda predsednika države Boruta Pahorja, s katero naj bi z osnutkom nove ustave EU izpod peresa dr. Petra Jambreka spodbudil razpravo o novih temeljih evropske ustavne ureditve, je za zdaj samo civilnodružbena pobuda, in ne državni projekt. Pobuda sicer ima možnosti, da bi prerasla meje predsedniške palače na Gregorčičevi, kjer je bila oblikovana, in spodbudila evropsko razpravo o nujnosti in smeri ustavne spremembe EU, ki se čedalje bolj sooča z vprašanji svojega obstoja. Sogovorniki iz dveh glavnih strankarskih skupin v evropskem parlamentu, EPP in S&D, večinoma menijo, da zaradi trenutnih vročih političnih tem, kot so brexit, imigrantska kriza in negotovost ob imenovanju ameriškega predsednika Donalda Trumpa, razprave o spremembi evropske ustave, kljub njihovi dobrodošlosti, ne morejo biti prioritetne. Vsaj še letos ne – po volitvah v Nemčiji, na Nizozemskem in v Franciji pa bi bil čas, če bodo evroskeptiki poraženi, lahko primernejši za tovrstno pobudo.
Pomanjkanje sodelovanja v domovini
Prvi test za doseganje potrebnega evropskega konsenza za spreminjanje ustave EU je gotovo domače politično prizorišče, na katerem pa bode v oči dejstvo, da glede Ljubljanske pobude, ki bi lahko bila usklajena akcija slovenske države v EU, politični vrh ni zedinjen. Medtem ko predsednik države Borut Pahor Ljubljansko pobudo ob državniških srečanjih predstavlja drugim voditeljem, predsednik vlade Miro Cerar pobude na srečanjih s premierji drugih držav niti omeni ne. Enako velja za srečanja zunanjega ministra Karla Erjavca, nazadnje na Malti.
V kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja so bili bolj skopi z odgovori, zakaj se premier ni pridružil pobudi in ji s tem povečal prepoznavnosti, saj bi njena učinkovita izpeljava lahko imela pozitiven vpliv na ugled Slovenije v EU in bi bila v javnem interesu slovenskih državljanov. »Gre za pobudo iz kroga intelektualcev, ki se ji je pridružil tudi predsednik Pahor,« so bili redkobesedni v kabinetu predsednika vlade. Dodajajo, da predsednik vlade Pahorjevo pobudo vidi kot konstruktiven prispevek k javni razpravi o prihodnosti EU in da vedno pozdravlja intelektualni razmislek in dialog pri tako pomembnih temah, kot je ta. Podoben odgovor smo dobili iz kabineta zunanjega ministra Karla Erjavca, kjer so povedali, da pobudo razumejo kot pobudo kroga akademikov, ki jo je podprl predsednik države, in je zato zunanji minister ob svojih srečanjih ne omenja.
Pahor: Ne gre za državni projekt
Zakaj k pobudi ni povabil slovenskega državnega vrha, kar bi Ljubljanski pobudi nedvomno dodalo za uspeh potrebno politično težo, smo povprašali tudi predsednika republike Boruta Pahorja. »Za zdaj gre za nevladno pobudo. Res pa je, da sem njen prvi podpisnik. V pogovorih s predstavniki drugih evropskih držav vedno poudarim, da je to civilnodružbena pobuda, ki jo podpiram, ni pa stvar uradne državne politike,« se je neposrednemu odgovoru izognil predsednik države Borut Pahor. Poudaril je, da je zdaj najpomembnejše, da se pobudi pridružujejo posamezniki in nevladne organizacije, nazadnje so se ji Mladi evropski federalisti.
Pahor pojasnjuje, da čeprav je Ljubljansko pobudo podprl, to še ne pomeni, da je po njegovem mnenju to edina oziroma najboljša možnost reformiranja EU. Po njegovih besedah je bistvo Ljubljanske pobude ustvarjanje političnega in družbenega ozračja za začetek novega ustavnega procesa v EU. Čeprav se zaveda trenutnih nenaklonjenih razmer, pa je prepričan, da brez takšnih pobud Evropejcem glede na sedanje stanje ostane samo ena alternativa – vračanje k nacionalnim politikam in razkroj EU. »V tem smislu smo tako rekoč nujno potrebovali alternativno vizijo – poglobitev in večjo učinkovitost EU,« je prepričan predsednik države. Zanikal je, da bi bila pobuda del njegove predvolilne kampanje za ponovno izvolitev, saj te sploh še ni začel.
