Gazele imajo za seboj izjemno investicijsko leto, vlagale pa bodo tudi v letu 2017. V Knauf Insulationu, ki ima v Škofji Loki razvojni center za celotno korporacijo, pospešeno uvajajo napredne in okolju prijaznejše tehnologije, kar od njih sicer terja veliko naporov, prilagajanj in usklajevanj s potrebami trga. »Vendar pa smo z opravljenim zadovoljni. Celotna korporacija se je v letu 2016 znašla tudi sredi procesa očiščevanja in racionalizacije, kar nas je dodatno motiviralo k učinkovitejšemu delu in posodabljanju procesov v podjetju. Število zaposlenih se ni bistveno spremenilo, smo se pa na vseh področjih intenzivno vključili v procese digitalizacije oziroma v pripravo procesov na to. V okviru projektov obvladovanja stroškov smo pospešili tudi postopke uvajanja robotizacije, kar nam bo v prihodnosti zagotovilo konkurenčnost. Vzporedno potekajo procesi razvoja novih izdelkov in aplikacij ter optimizacija obstoječih rešitev,« našteva vrsto sprememb v Knauf Insulationu, zlati gazeli 2013, Tomaž Lanišek.
V koncernu so še vedno paradni konj gradbeniške izolacije, kjer v naslednjih dveh letih pričakujemo revolucionarni preboj na področju kamene volne, medtem ko je temelj uspeha industrijskih izolacij partnerski razvoj specializiranih uporab njihovih izdelkov. Finalizacija razvojnih aktivnosti na področju panelov VIP jim je v preteklem letu že prinesla nove trge, nekaj pomembnih korakov so naredili tudi na področju zelenih rešitev Urbanscape; lahko se pohvalijo, da so na Švedskem ozelenili ene največjih bolnišnic na svetu, kot tudi z impozantnim projektom zazelenjevanja kompleksa opere v Dubaju.
Lastniki jih lahko potisnejo v ozadje
»Na področju tržne konkurenčnosti, ki je hkrati tudi interna korporativna konkurenčnost, nas kot državo še vedno tarejo previsoki stroški delovne sile in podjetniška davčna zakonodaja. Na obeh področjih smo izjemno nekonkurenčni v primerjavi z drugimi evropskimi državami, saj je naša delovna sila v poprečju dvakrat bolj obdavčena kot v drugih državah, prav tako je v primerjavi z nekaterimi drugimi državami bistveno bolj obdavčen dobiček podjetja. Država pa tudi ne kaže naklonjenosti razvojnim investicijam, zlasti če upoštevamo, da so celo razmišljali o ukinitvi še edine prednosti na tem področju. Vse našteto nas pri lastnikih postavlja v slabši položaj, ko odločajo o tem, kam bodo investirali, da si zagotovijo dolgoročno konkurenčnost in stabilnost,« opozarja Lanišek.
Tudi v Plastiki Skaza opozarjajo na to, da bi država morala zmanjšati obdavčitev plač, in na ustrezno prometno infrastrukturo, pri čemer se premiki pri gradnji hitre cestne povezave med Šentrupertom in Velenjem že dogajajo.
Država se ne sme skrivati
»Od države ne pričakujemo veliko. Pričakujemo pa to, kar bi morala zagotoviti, če želi imeti dobro, globalno konkurenčno in trajnostno naravnano gospodarstvo, zaradi česar bo tudi sama uspešnejša. Pričakujemo, da država z znižanjem davkov in drugih dajatev stimulira tista podjetja, ki dokazljivo ravnajo do okolja skrbneje, kot jih k temu zavezujejo predpisi ali zakonodaja,« med drugim poudarja Ana Laura Rednak, izvršna direktorica Plastike Skaza. Lani so v nove prostore preselili upravo podjetja, logistiko in del proizvodnje.
Velenjska gazela, ki je bila zlata gazela v letu 2014, je lani ustvarila 35,2 milijona evrov prihodkov in zaposlila 50 novih sodelavcev, letos jih bo še 30. Podjetje že zaposluje več kot 300 ljudi, letos pa naj bi prihodke vnovič dvignili za desetino, in sicer na 38,5 milijonov evrov prihodkov in 2,5 milijona evrov dobička. Pri zaposlovanju bodo imeli prednost strokovnjaki s področja IT, digitalizacije in dizajna. V digitalizacijo in avtomatizacijo proizvodnje nameravajo letos vložiti štiri milijone evrov. slo
