Odgovor podžupanu MOL Janezu Koželju

V intervjuju je bilo tudi podano mnenje, da so izvedena nelogična vlaganja v železniško omrežje, medtem ko se ne poskrbi za progo do Kamnika in Jesenic. Vsi projekti obnov in nadgradenj na javnem železniškem omrežju, ki so bili v finančni perspektivi 2007–2013 financirani s pomočjo evropskih sredstev, so se izvajali na glavnih železniških progah, ki so hkrati tudi del evropskega železniškega omrežja. Sredstva so bila dodeljena z namenom vzpostaviti interoperabilnost, torej na teh progah vzpostaviti standarde, ki veljajo za proge, vključene v evropsko železniško omrežje. Mednarodne koridorske proge v Sloveniji so od Kopra do Šentilja, od Sežane do Hodoša in od Zidanega mosta do Dobove. Progi do Jesenic oziroma do Kamnika nista del jedrnih evropskih koridorjev, zato vlaganja iz tega naslova niso bila možna.

Podžupan g. Koželj je v intervjuju tudi podal napačno informacijo, da naj bi bila sprejeta odločitev, da ne bo železniške povezave z Brnikom. Zaradi okoljsko nesprejemljive in ekonomsko neupravičene trase v novem koridorju je bila sprejeta odločitev, da se prouči možnosti variante proge v obstoječem železniškem koridorju. Predpisane študije variant in okoljsko poročilo za to različico so že v izdelavi. Za prvo fazo izgradnje drugega tira na progi Ljubljana–Kranj–Jesenice je novembra 2016 potekala tudi utemeljitev predlogov občin Ljubljana in Kranj v okviru posredovanih smernic. V okviru strokovne podlage, ki se bo izdelovala za regionalne proge na območju ljubljanske urbane regije, se bo preverjala tudi možnost podaljšanja železniške proge od Kamnika do letališča Jožeta Pučnika ter nato naprej do Kranja - Zlatega Polja.

Nacionalna strategija razvoja prometa je dala poseben poudarek tudi večjemu izkoristku obstoječe prometne infrastrukture in javnemu potniškemu prometu. Železniška infrastruktura se v skladu s temi prioritetami tudi pospešeno obnavlja in nadgrajuje.