»Vse leto smo imeli velike težave z organiziranjem in delovanjem urgentnega centra, a konec leta nam je iz Zdravstvenega doma (ZD) Celje vendarle uspelo prenesti še zadnji del dejavnosti nujne medicinske pomoči (NMP). In tako smo trenutno tudi edina bolnišnica, ki ji je to že uspelo. A je to s seboj prineslo vrsto dodatnih nalog in tudi težav, na katere nismo bili pripravljeni,« priznava direktor celjske bolnišnice Marjan Ferjanc.
Od pomanjkanja zdravnikov do drugih težav
Kot je dejal, so se najprej srečali z velikim pomanjkanjem zdravnikov, saj specialistov urgentne medicine preprosto ni. »Uspelo nam je zaposliti le dva, zato da program ne trpi, pa smo morali z 12 zdravniki iz zdravstvenih domov skleniti podjemne pogodbe. Prav tako smo od ZD morali odkupiti štiri urgentna vozila, čeprav smo menili, da bo prenos brezplačen, glede na to, da so bila kupljena iz sredstev zdravstvene blagajne. A izkazalo se je, da so tri od teh povsem dotrajana, saj so nam povsem zatajila in smo si morali vozila izposoditi drugje.
Prav tako je problem z dispečersko službo. Iz ZD smo jo poskušali preseliti k nam, a to tehnično ni bilo izvedljivo, zato smo se dogovorili, da za nas to opravljajo pogodbeno, kar pa spet ni poceni. Zdaj upamo, da bo še letos začela delovati centralna dispečerska služba v Mariboru za celotni vzhodni del Slovenije, saj nam bo s tem prihranjen marsikateri evro,« je Ferjanc strnil največje težave, s katerimi se spopadajo pri delovanju urgentnega centra. Odkrili pa so še eno veliko težavo. Namreč, organiziranih nenujnih reševalnih prevozov ponoči, ob praznikih ter ob koncu tedna, sploh ni, saj je ZD, ki je prej te prevoze opravljal, zdaj v tem času zaprt. »In s to težavo se bodo spopadli tudi drugi urgentni centri,« opozarja Ferjanc.
Po 20 letih spet nelikvidni
Kot pravi direktor, ta trenutek še ne upa napovedati, kakšni bodo rezultati poslovanja bolnišnice v lanskem letu, zagotovo pa ne bodo dobri. »Z zdravstveno zavarovalnico še razrešujemo nekatere dileme, ki zadevajo posamezne programe. A nesprejemljivo je, da mi delamo naprej z enakim oziroma še pospešenim tempom, pa ne vemo, koliko bomo sploh dobili plačano,« še opozarja Ferjanc. Prav tako jim ne priznajo stroškov dela za nove sodelavce, reševalce, ki so jih zaposlili in so v urgentnem centru uvrščeni dva plačna razreda višje, kot so bili v ZD. Eno leto so si v Celju prizadevali, da bi jim v celoti priznali standard pediatričnega urgentnega centra, v okviru katerega so zaposlili tudi pediatra. Priznali so jim le okrnjenega. Likvidnost bolnišnice pa je ogrozilo tudi izplačilo okoli 1,5 milijona evrov zaposlenim za odpravo plačnih nesorazmerij. »In zaradi vsega naštetega smo v resnih težavah. Dejansko smo bili že nekaj dni nelikvidni, in to na način, kot nismo bili že 20 let,« pravi Ferjanc, ki ga prav tako skrbijo višji stroški za zdravila in material v letošnjem letu pa tudi napoved, da naj bi se cene zdravstvenih storitev znižale za dobra dva odstotka.
Srečujejo pa se tudi z vse večjo prostorsko stisko. »Nadomestna novogradnja je nuja, saj je še vedno več kot polovica bolnišničnih oddelkov v starih prostorih. Sodobnejši namestitveni standard pa je nujen tudi s higiensko-epidemiološkega vidika, saj se vse bolj spopadamo z odporno bolnišnično bakterijo. Predvsem pa se povečuje število internističnih pacientov, predvsem na področju kardiologije, gastroenterologije, infektologije in nefrologije,« pa poudarja strokovni direktor bolnišnice Franci Vindišar. V bolnišnici ocenjujejo, da bi jih novogradnja stala od 80 do sto milijonov evrov, bolnišnica pa bi s tem pridobila 20.000 kvadratnih metrov.
