»Ta dosežek štafete nam vsem zelo veliko pomeni. Zelo sem vesela, da nam je uspelo in da se vidi, da smo sposobne dobro odteči. Seveda smo ponosne na doseženo normo za OI v Pjongčangu,« se je Anamarija Lampič v imenu ženske tekaške štafete v švedskem Ulricehamnu veselila največjega uspeha v svetovnem pokalu v tej prestižni disciplini. Tekačica iz Valburge je skupaj s Katjo Višnar, Leo Einfalt in Alenko Čebašek dosegla sedmo mesto. Za zmagovito štafeto Norveške (Oestberg, Weng, Jacobsen, Bjoergen) so zaostale rekordno malo, le minuto in šest sekund, vmes pa so bile le še štafete velesil Nemčije, Švedske, ZDA, druga štafeta Norveške in Finske. V pokalu narodov dosežek z le eno norveško štafeto šteje kot šesto mesto.
Štafeta je doslej le enkrat pritekla 6. mesto v Ribinsku 2011, a tedaj v Rusiji ni bilo najmočnejših reprezentanc. Pred Slovenijo so bile uvrščene tri ruske štafete, tokrat obe zadaj. Sedmo mesto je naj dosežek tudi na svetovnem prvenstvu – v Oslu 2011 (Eržen, Majdič, Fabjan, Jezeršek). Dosežek iz meglenega Ulricehamna torej govori o izvrstnem teku celotne četverice, kar je nuja za boj s tekaškimi velesilami z neprimerno širšim izborom tekačic. Štafeta odraža moč vseh reprezentanc in disciplina ima zaradi tega poseben ugled. »Dosežek ima tudi zame velik pomen. Z dekleti smo odlična ekipa. Velikokrat smo že poskusile v štafeti, a nam nikoli ni uspelo. Tokrat je in poleg tega z majhnim zaostankom,« je pristavila Alenka Čebašek, ki je v soboto z 18. mestom na 10 kilometrov drsalno napovedala, da so težki dnevi po Tour de Ski mimo.
Anamarija Lampič (tretji čas) je v prvi predaji predala le korak za Norveško (Oestberg). »Odločitev, da zadnje dni zaradi slabega počutja počivam in se tako poskušam obvarovati pred napredovanjem prehlada, je bila prava. Že na ogrevanju in potem na startu sem imela občutek, da sem zelo močna. Držala sem Oestbergovo in Ingemarsdotterjevo. Tudi z dobro taktiko,« je opisala Lampičeva, ki ni mogla prehvaliti vzdušja 30.000-glave množice navijačev. »Navijajo po celotni trasi, kar daje moč, da tečem čez mejo sposobnosti. To je nekaj posebnega.«
Tudi to je vplivalo na Katjo Višnar, da je sploh prvič vzdržala pet kilometrov dolg sprint in držala korak z Nemčijo, Švedsko in ZDA. Le vodilna tekačica svetovnega pokala Heidi Weng je za Norveško pobegnila za 18 sekund. V tretji je Lea Einfalt kljub skromnejši formi (v soboto 38. mesto) ohranila stik in zaostanek pod minuto, kar je dalo polet tudi Alenki Čebašek, da se je lahko enakovredno merila z drugo predajo Švedske in Finsko, za katero je tekla Krista Parmakoski, druga tudi na sobotni tekmi za kraljico Marit Bjoergen in druga v pokalni razvrstitvi. »Teči s Kristo se mi je zdelo lahkotno. Res pa je, da sem imela kot tudi ostale smuči hitre kot rakete. Pohvala serviserjem. Vsekakor sta bila to zame odlična dneva,« je komentirala Čebaškova, ki je za pol metra morala priznati premoč Parmakoskijevi.
Glede na zasedbo Miha Dovžan, Klemen Bauer, Lenart Oblak in Mitja Drinovec je zelo soliden dosežek tudi 14. mesto biatlonske štafete v Antholzu.
