Na prvo mesto tokrat zato ne postavljamo strojnega odstranjevanja snega, najprej se lotevamo lopat in ročnih snežnih plugov. S pravilno tehniko in dobro telesno kondicijo je namreč tudi snežna lopata lahko zelo učinkovito, predvsem pa dostopno orodje za čiščenje snega, ki ne potrebuje goriva in vzdrževanja.
Kakovosten ročaj razbremeni telo
Široke lopate za odstranjevanje snega so najpogosteje izdelane iz aluminija ali plastike s kovinskim trakom na robu rezila. Plastične lopate so navadno cenejše, čeprav je cena odvisna od kakovosti plastike ter dodatkov, posebnih ročajev in oblike lopate. Plastične lopate imajo slabost, da kovinske zaščitne letvice na sprednji strani začnejo hitro odstopati, saj so pritrjene s kovicami, ki se na asfaltu obrabijo. S tega vidika so bolj trpežne aluminijaste lopate, ki so nam kljub višjim cenam ljubša izbira. Tudi lopate z ukrivljenimi ergonomskimi ročaji ali dodatnimi prijemali niso slabe.
Veliko razliko pri uporabi naredi že prečni ročaj na zadnji strani lopate, s katerim lopato pri dvigovanju snega lažje nadzorujemo. S takšnimi ročaji tudi razbremenimo nekatere mišice, ki jih pri dvigovanju ali prenašanju snega sicer obremenjujemo preveč. Za čiščenje velikih površin so uporabni tudi ročni plugi za rinjenje snega, katerih uporabnost pa je pri predebeli snežni odeji že vprašljiva.
S pravilno tehniko je delo z lopato lažje
Odstranjevanje večjih količin snega z lopato je naporno opravilo, zato se ga lotimo s premislekom. Krajše ogrevanje telesa nikakor ne škodi, da pa bo hrbet manj trpel, skušamo sneg bolj odrivati kot zgolj dvigovati. Kadar ga dvigujemo, pokrčimo noge in dvigujemo z močjo nog in ne hrbta. Raje kot da ga odmetavamo, sneg na lopati odnašamo in stresamo. Priporočljivo je tudi, da občasno zamenjamo držo lopate z leve na desno, spremenimo položaj rok in z raztegovanjem hrbta sprostimo mišice.
Sneg se prijemlje tako na kovinske lopate kot tudi na lopate iz umetnih materialov. Pogost razlog za prijemanje snega je nepravilno shranjevanje lopate, na primer v garaži ali delavnici. Na topli lopati se stopi tanek sloj snega, ki nato zamrzne in ob odmetavanju zadržuje sneg. Lopato torej shranjujemo na mrazu, proti oprijemanju pa je na voljo še nešteto domačih rešitev. Krajše poizvedovanje nas je privedlo do različnih nasvetov. Nekateri svetujejo mazanje z voskom oziroma svečo, drugi z biološko razgradljivim oljem (npr. olje za verigo motorne žage), izkušnje z namenskimi pršili proti prijemanju snega pa so različne in takšni izdelki pogosto ne upravičijo svoje cene.
Strojno čiščenje
Snežne freze so brez dvoma izjemno uporaben domači stroj, vsaj kadar je zima polna snega. A frezo boste verjetno vzljubili že ob prvem snegu, saj bistveno skrajša čas in energijo, ki jo je treba vložiti v čiščenje snega. Cene osnovnih snežnih frez neuveljavljenih proizvajalcev se začnejo pod 500 evri, z dodatki, ki povečajo udobje ali olajšajo delo, pa lahko narastejo na nekaj tisoč evrov. Če velikost in moč snežne freze potisnemo ob stran, je za lažje delo najpomembnejša zapora diferenciala oziroma servovolan, ki omogoča obračanje stroja brez naprezanja. Nakup takšne snežne freze vam svetujemo, ko želite čiščenje omogočiti tudi telesno manj zmogljivim uporabnikom, ki bi imeli sicer težave z obračanjem težkega stroja.
Zaradi nepregledne množice ponudnikov snežnih frez in različnih modelov vam svetujemo, da se za nasvet obrnete na zanesljive proizvajalce, ki vas bodo znali usmeriti k napravi, ki bo najbolje zadostila vašim potrebam. Neznani proizvajalci pritegnejo z nižjimi cenami, pogosto pa razočarajo s kakovostjo in življenjsko dobo ključnih delov snežne freze, ob neljubem nujnem servisiranju sredi trde zime pa vas zna presenetiti še nedobavljivost nadomestnih delov.
Ne frezajte na pamet
S snežno frezo se kljub njeni moči in lastnemu pogonu ne moremo kar na vrat na nos zapoditi v sneg. Čiščenja površine se lotimo tako, da vsak sneg odmetavamo samo enkrat, kar lahko z manjšimi pripravami dosežemo tudi na zelo velikih površinah. Za to je ključna čista izmetna cev, ki ji nastavimo smer in nagib tako, da odmetava sneg čim dlje. Pomaga tudi nanos namenskega prišla proti prijemanju snega na rezalni valj in v jašek ter upoštevanje smeri vetra. Z odmetavanjem suhega snega proti vetru ne bomo prišli daleč, pri težjem mokrem snegu pa je nesmiselno tudi hitenje. Tak sneg zajemamo počasi, z največ polovico širine rezalnega valja ali še raje zgolj s tretjino. Pogosto čiščenje zamašenega izmetnega kanala pri preveč ambicioznem frezanju pomeni nekajminutno prekinitev dela, ki na koncu zahteva več časa, kot bi ga počasnejše zajemanje snega.
Sol, pesek in pepel
Čiščenje zaledenelih površin je dolgotrajno opravilo. Led največkrat nastane na shojenih ali zvoženih površinah, zato se mu najlažje ognemo tako, da sneg očistimo, preden ga shodimo. Pri poledici, ki nastane zaradi gibanja temperatur, takšna preventiva ne pomaga, zato oprijem na teh površinah najlažje izboljšamo s posipanjem soli ali peska. Sol zniža zmrzišče vode, kar pomeni, da slana voda zamrzne na nižji temperaturi (pribl. –50 stopinj Celzija) kot neslana. Za posipanje cest uporabljajo grobo tehnično sol nižje kakovosti, enak učinek pa doseže tudi uporaba kuhinjske soli, ki pa se zaradi manjših kristalov manj pritisne v sneg ali led, ko jo pohodimo ali povozimo. Pri zelo nizkih temperaturah se učinkovitost soli zniža, proti njeni pretirani uporabi pa govori tudi kvaren vpliv na kovinske karoserije vozil in podtalnico. Če imate domače živali, se posipanja s soljo verjetno ogibate tudi zaradi občutljivosti mehkih živalskih tačk. Tu priporočamo posipanje z mešanico peska in pepela. Pesek poskrbi za boljši oprijem, bazičen pepel pa podobno kot sol topi led. Ni sicer tako učinkovit, a je, če ogrevate na drva, vedno pri roki in hkrati prijazen do tlakovcev, živali in rastlin.
