»Odpravila sem se v trgovino in se, še sama ne vem kako, v trenutku znašla vznak na cesti z roko pod seboj. Kot kaže, sem si jo zlomila na več mestih, a bo to pokazal šele rentgen,« je v prenatrpani čakalnici po dobrih treh urah čakanja na rentgensko slikanje roke povedala starejša pacientka iz Savskega naselja, ki jo je na urgenco pripeljala hči. Kljub bolečinam, neznosni gneči in napornemu čakanju nista bili nejevoljni, saj je bilo tokrat, kot sta ocenili, razmere resnično nemogoče obvladati. Tudi pacientka iz Brinja iz občine Dol pri Ljubljani se ni pritoževala, pa čeprav je njen mož stal v vrsti za sprejem že vsaj dve uri. »Kar sam mi je povil nogo in mi dal na gleženj obkladek,« je pohvalila moža, pokazala povito nogo in dodala, da se je pred nesrečnim padcem zjutraj kakšen meter kar zapeljala po dvorišču. Podobne nezgode, ki so tokrat več kot upravičile sloves zloveščega petka, 13., so pripeljale na ljubljansko urgenco zares ogromno bolnikov. Zdravniki so jih zgolj dopoldne v šestih ambulantah – tri so uredili dodatno – obravnavali več kot 140, v vrsti na sprejem pa jih je čakalo vsaj še petdeset in več. Ker se je vrsta le še daljšala, je nadzorni specialist, dežurni travmatolog asist. dr. Marko Jug, ob približno 12.30 ocenil, da se soočajo z zares že skoraj izrednimi razmerami. Zato so, tudi zaradi ocene, da se bo stanje še dodatno poslabšalo, prvič aktivirali zeleni alarm za množične nesreče tudi zaradi poledice in poklicali od doma zaposlene, da so lahko okrepili zdravniške ekipe.
Zeleni alarm zaradi poledice
»Zeleni alarm pomeni, da se preštejemo, vidimo, kaj imamo na razpolago, kakšno je stanje v drugih bolnišnicah, in se pripravimo, če se stanje poslabša, da lahko potem hitreje ukrepamo,« je razložil Jug in dodal, da razmere stopnjuje tudi gripa, zaradi katere so oddelki zelo obremenjeni. Zato so lahko le upali, da ne bo potrebnih veliko hospitalizacij. Najpogostejše poškodbe so bile udarci, zvini in zlomi, zaradi česar so okrepili tudi Klinični inštitut za radiologijo z rentgeni v prvem nadstropju in na Polikliniki, tako da so lahko hitreje postavili diagnozo čim več pacientom. Resne poškodbe in tiste, ki bi ogrožale zdravje, so obravnavali takoj, preostali bolniki pa so čakali na pregled tudi po pet ur in več. V igri so bili tudi načrti, da bi začeli bolnike preusmerjati v druge bolnišnice, ZD Kranj, Splošno bolnišnico Jesenice, Postojno in morda še v Izolo ali Novo Gorico.
Na običajen dan sicer na kliničnem oddelku za travmatologijo pregledajo od 180 do 200 bolnikov. Do množičnih poškodb je tokrat prišlo predvsem zaradi padcev na jutranji poledici. Težje poškodovanih, ki so potrebovali operacijo, je bilo dopoldne deset, na srečo med njimi ni bil nihče v smrtni nevarnosti, je povedal Jug in poudaril, da je prišlo na urgenco tudi približno 30 odstotkov nenujnih pacientov, ki bi lahko z obiskom zdravnika brez tveganja, da se njihovo zdravstveno stanje poslabša, počakali nekaj ur in ne bi dodatno obremenjevali urgence v najbolj obremenjenih trenutkih.
Vpoklicali tudi bližnje reševalce
Zaradi velikega povečanja posredovanj so na delo vpoklicali tudi vse bližnje reševalce, je povedal namestnik vodje reševalne postaje UKC Ljubljana Janez Kramar. Do 12.30 so imeli 215 intervencij, kolikor jih sicer opravijo v 24 urah. »Zato smo izvedli vnaprej načrtovane ukrepe oziroma aktivacijo prve stopnje. Okrepili smo ekipe na terenu, izvedli reorganizacijo dela in tako nam je uspelo omejiti izredno stanje. Kljub vsem ukrepom lahko pričakujemo daljšo čakalno dobo za prevoze, ki niso nujni in poškodovanci niso izpostavljeni vremenskim razmeram,« je napovedal, ko je bilo na terenu vseh 16 reševalnih vozil in 36 reševalcev.
Iz Univerzitetnega kliničnega centra Maribor so nekaj po 14. uri sporočili, da ne zaznavajo povečanega obsega poškodb zaradi poledice, enako tudi iz celjske bolnišnice. V slovenjegraški bolnišnici so ocenili, da se bodo s povečanim obsegom poškodb morda srečali v večernih urah, saj se je vreme izrazito poslabšalo šele popoldne, v novomeški bolnišnici pa so se že dopoldne ubadali s kar 80-odstotnim povečanjem števila poškodb, za katere so bili krivi padci na snegu in ledu.