Septembra letos bo minilo deset let, odkar je partizansko bolnišnico Franja vodna ujma skorajda povsem uničila. Za seboj je pustila le dve bolj ali manj ohranjeni baraki, obnova je trajala dobri dve leti in pol ter zahtevala najmanj 2,4 milijona evrov.
»Veseli nas, da se po ujmi in obnovi število obiskovalcev vsako leto znova povečuje, počasi se viša tudi število tujcev, ki so pred nesrečo predstavljali tretjino obiskovalcev. Lani je spomenik obiskalo nekaj manj kot 22.000 ljudi,« je številke predstavila Milojka Magajne, vodja Cerkljanskega muzeja.
Bolnišnica Franja edina z znakom evropske dediščine
Magajnetova dodaja, da v muzeju posebnega poudarka tej obletnici ne bodo namenjali, se pa zato toliko bolj pripravljajo na še eno letošnjo obletnico – 70-letnico priključitve Primorske k matični domovini. V tej zgodbi ima Cerkljansko prav z bolnišnico Franja in pisateljem Francetom Bevkom, ki je sodeloval v pogajanjih za priključitev, veliko vlogo.
Bolnišnica Franja je edini slovenski kulturni spomenik, ki se ponaša z znakom evropske dediščine. Evropska komisija ga ji je leta 2015 podelila za enkraten primer zdravstvene oskrbe ljudi v izrednih razmerah in kot izjemnemu simbolu človečnosti, solidarnosti in tovarištva med domačini, osebjem bolnišnice in ranjenimi vojaki med drugo svetovno vojno.
Napovedujejo novo spletno stran
Znak evropske dediščine se od drugih podobnih pobud, kot je denimo Unescova dediščina, razlikuje po tem, da v ospredje ne postavlja materialne dediščine in njenega varovanja, temveč njen simbolni pomen. Bruseljska komisija je lani preverjala, ali Franja in drugi spomeniki izpolnjujejo kriterije za nosilce znaka. Tik pred novim letom so v Cerkno sporočili, da lahko Franja upravičeno še naprej ostane v družbi najboljših.
»Predvsem so poudarili, da dobro delamo na področju izobraževanja in evropsko razsežnost spomenika dobro širimo tudi prek naših meja,« je pohvalo povzela Magajnetova. V širjenje sporočila bolnišnice Franje so denimo lani vključili tudi cerkljanske osnovnošolce. Ti so s svojimi sovrstniki iz drugih evropskih držav izmenjevali znanje o svoji dediščini.
Magajnetova pojasnjuje, da bolnišnica Franja v družbi drugih spomenikov z znakom evropske dediščine spada med manjše in z manjšim številom obiskovalcev. Se pa zato trudijo, da njen simbolni pomen ne bi bil dostopen le lokalni javnosti, temveč širše. Letos Franji napovedujejo, da bo dobila novo spletno stran, na kateri bo obširno predstavljena v številnih jezikih.
