Inflacija naj bi z lanskih 1,2 zrasla v ZDA na 1,9 odstotka, medtem ko naj bi se v območju evra odlepili od lanskih 0,2 na 1,4 odstotka. Ameriški FED naj bi po večinskih pričakovanjih dvignil ključno obrestno mero z 0,625 na 1,125 odstotka konec leta 2017. V območju evra pa naj bi tudi konec leta dočakali pri ničelni obrestni meri.
Razmerje med evrom in dolarjem naj bi konec letošnjega leta pristalo pri 0,95 in se zatem do 2019 postopoma dvignilo na 1,10. Sod nafte vrste brent pa naj bi se letos po trenutnih pričakovanjih rahlo znižal, in sicer s 57,1 na 55 dolarjev.
Trgi veliko pričakujejo od Trumpove napovedi davčnih spodbud za naložbe podjetij, pa tudi povečanega obsega naložb v posodabljanje infrastrukture. Bodo pa trgi tudi zelo pozorni na marčevski začetek pogajanj Velike Britanije o izstopu iz Evropske unije. Pogajanja naj bi trajala dve leti. Leto 2017 je volilno leto v kar nekaj evropskih državah: Nemčiji, Italiji, Franciji in na Nizozemskem. Vsak evroskepticizem lahko dodatno zamaje evropsko skupno valuto.
Na sončni strani Alp bomo predvidoma do konca aprila dokončno opravili z registrskimi računi na KDD. Ljubljanska borza se bo povezala s SEE Linkom z drugimi borzami na jugovzhodu Evrope. Na sami borzi pa pričakujemo uvedbo novega vstopnega trga za slovenske netržne delnice, s katerimi bomo na borzi sklepali posle, medtem ko bo poravnava poslov ročna. Na gibanje delnic bosta vplivali mamljiva dividendna donosnost, vpetost izvoznikov v trge EU ter trge vzhodne in jugovzhodne Evrope. Ne smemo pa seveda pozabiti na privatizacijske procese v bančništvu in telekomunikacijah, ki pa bodo močno odvisni od razmer na evropskih kapitalskih trgih.