Lopate in motike so pred mrazom še varno spravljene v vrtnih lopah. Zato je morebiti čas, da na splošno razmislimo o vrtnem orodju. V zadnjem času je namreč vse bolj priljubljeno takšno iz bakra. Je precej dražje kot železno, a ima daljšo življenjsko dobo, tam nekje do 25 let. Poleg tega pa naj bi bilo izredno koristno tudi za zemljo.
O prednostih bakrenega vrtnega orodja je v prvi polovici 20. stoletja začel govoriti avstrijski naturalist in izumitelj Viktor Schauberger. Njegovi potomci še vedno vodijo podjetje z najznamenitejšim bakrenim orodjem na svetu PKS Bronze. Njihove vile veljajo za bentleyja med vilami, za njimi pa stoji cel filozofski sistem. Viktor Schauberger je bil v osnovi gozdar, a je svoje znanje raje kot v šolah pridobival v naravi. Opisujejo ga kot potrpežljivega človeka z močno intuicijo, ki je najraje opazoval naravo. Prišel je do spoznanja, da jekleno in železno orodje vrtni zemlji škoduje. Prepričan je bil namreč, da ima vse v naravi svoje zakonitosti rasti in odmiranja. Zato ni videl naravne logike v tem, da vrtnarji z zarjavelim, se pravi že odmirajočim, železnim orodjem skušajo rastline spodbuditi k rasti. Po njegovem mnenju je baker precej stabilnejši in ne začne propadati tako hitro kot železo. Verjel je tudi, da se rast na zemlji dogaja v hladnih razmerah, v elementu vode, medtem ko je propad v mediju ognja, kar je na vrtu ponazoril s tem, da je kompost pri razkrajanju topel. Prepričan je bil, da železno orodje zemljo segreva, kar pospešuje razkrajanje. Bakreno orodje naj bi izboljševalo zemljo ter povečevalo rodnost, v zemlji pa zadrževalo površinsko vodo. Med uporabo naj bi se v zemljo izločale bakrove sledi, ki poleg vseh drugih pozitivnih lastnosti – ne boste verjeli – delujejo tudi kot polžji strup.
Kot naročeno za ekovrtičkarje
Zaradi vsega tega je v štiridesetih letih 20. stoletja v sodelovanju s salzburškim kmetijskim inštitutom preverjal in preizkušal uporabo bakrenega orodja. Na štirinajstih njivah je polovico pridelka obdeloval z železnim, polovico pa z bakrenim orodjem: pridelek na bakreni polovici je bil vedno bolj zdrav in večji. Bakreno orodje je sicer patentiral, a ga je njegova družina začela izdelovati šele v devetdesetih letih.
Ravno pravi trenutek, da so se nad tovrstnim orodjem navdušili ekovrtnarji nove dobe. Pripisujejo mu antiseptičnost, zato naj bi njegova uporaba preprečevala širjenje bakterij in plesni. Prav to so mu pripisovali že stari Kitajci in Egipčani, v preteklosti pa so denimo v bolnišnicah imeli bakrene kljuke na vratih, da bi omejili širjenje bolezni. Ker baker ni magneten, naj ne bi motil zemeljskega elektromagnetnega polja in rastline naj bi zato rasle bolj v skladu z naravo.
Najbolj znano bakreno orodje je torej iz Avstrije, medtem ko pri nas že tri leta prodajajo slovensko bakreno orodje znamke Osti jarej, ki ga izdelujejo v Radovljici. Prav to orodje uporablja najbolj znana hrvaška vrtnarka Kornelija Benyovsky Šoštarić. Bakreno orodje te znamke je narejeno po pravilih zlatega reza in proizvaja zvok, ki naj bi bil še posebno v sozvočju z rastlinami in zemeljskimi minerali, potrebnimi za rast. Bakreno orodje je tako kot železno lahko vseh vrst, od motike do majhnega triprsta, od srpa do sadilnega klina. Edino, kar lahko uniči bakreno orodje, je kislina, saj v stiku z njo nastane strupeni zeleni volk in orodje ni več primerno za obdelavo zemlje. Zato svojo bakreno motiko shranjujte čim dlje od gnilega sadja, saj zelenega volka lahko povzroči tudi sadna kislina.
