Vrhovno sodišče je konec decembra 2016 zavrnilo tožbeni zahtevek delodajalca, ki je od javne uslužbenke zahteval vračilo preveč izplačane plače, do česar je prišlo zaradi napake delodajalca ob plačni reformi leta 2008. Sodišče je odločilo, da je za zakonitost in skladnost pogodb o zaposlitvi »odgovoren delodajalec« in da »kdor kaj plača, nima pravice zahtevati nazaj«, ter ob tem opozorilo tudi na socialno komponento vračanja plač.
Kot »skrajno nenavadno« in celo »očitno protislovno« je vrhovno sodišče ocenilo tudi junija 2014 sprejeto novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je omogočil poravnavo med delodajalcem in zaposlenim. Če je delavec poravnavo sprejel, bi namreč ob dogovoru z delodajalcem moral vrniti razliko največ v višini dveh osnovnih plač, če do dogovora ne bi prišlo, pa je delodajalec lahko vložil tožbo za vračilo razlike za vse preveč izplačane plače.
Po oceni sindikata Pergam, ki je na zahtevek delodajalca vložil revizijo zoper sodbi prvi in druge stopnje, gre za »prelomno odločitev«, ki kot napačno zavrača dosedanjo delovnega in socialnega sodišča, po kateri so morali zaposleni preveč izplačane plače vračati. »Plače zaposlenim so bile obračunane v skladu s sklenjenimi pogodbami o zaposlitvi, za njihovo pripravo in pravilnost pa je bil odgovoren delodajalec, ne zaposleni,« je dejal predsednik sindikata Pergam Jakob Počivavšek.
V sindikatih pričakujejo, da bodo delodajalci nemudoma umaknili svoje zahtevke zoper zaposlene, glede dela preveč izplačanih plač, ki so jih zaposleni delodajalcem že vrnili, pa pravne možnosti še preučujejo. Prizadevali si bodo, da bi delodajalci zaposlenim povrnili zneske, ki so jih ti zavodom vrnili v skladu z dogovorom o poravnavi. Zahtevki delodajalcev sicer znašajo od nekaj deset pa do več tisoč evrov, nekateri tudi do 20.000 evrov.
Na ministrstvu brez komentarja
Na ministrstvu za javno upravo vsebinskega komentarja še ne morejo podati: »Zadeve so potrebne podrobnejše preučitve, bo pa v luči te sodbe treba ponovno premisliti o ustreznosti sedanje zakonske ureditve.« Opozorili so, da je vlaganje tožb predvideval leta 2014 sprejeti zakon, ki je bil usklajen s sindikati.
»V takšen sporazum smo bili prisiljeni zaradi dotedanje prakse sodišč, ki so odločala v prid delodajalcem,« pojasnjuje Zvonko Vukadinovič, predsednik sindikata zdravstva in socialnega varstva, in dodaja, da so z dogovorom skrajšali rok za vračila s petih let na zgolj dve osnovni plači, pa še to po obrokih, pri čemer preveč izplačanih plač ni bilo več treba vračati zaposlenim, ki bi ob vračilu dolga prejeli znesek, ki bi bil enak ali nižji od minimalne plače. Uslužbenci, ki so že predhodno vrnili preplačilo, pa so po sporazumu previsoko vrnjeni znesek dobili nazaj.
Previsoke plače prejemalo skoraj 4000 zaposlenih
Zaplet ima sicer že hudo dolgo brado. Ministrstvo za javno upravo je že leta 2009 izvedlo analizo sistemizacij delovnih mest in ugotovilo, da je ob prehodu na nov plačni sistem prihajalo do »neupravičenega višanja zahtevnosti delovnih mest«, med drugim pri medicinskih sestrah v enotah intenzivnih terapij, na RTV Slovenija ter pri svetovalcih za zaposlitve na zavodu za zaposlovanje.
Po ugotovitvah inšpektorata za javni sektor iz leta 2014 je previsoke plače prejemalo 3741 zaposlenih, od tega 930 v kulturi, nekaj manj kot 900 pa v zdravstvu. Skupna višina preveč izplačanih plač je znašala 7,3 milijona evrov bruto (v povprečju 1957 evrov na zaposlenega), od tega 3,4 milijona evrov v zdravstvu. Zaposleni so po dogovorih z vodstvi javnih zavodov do tedaj vrnili 820.000 evrov, javni zavodi pa so se odločili za tožbe zoper 988 uslužbencev v skupni višini 2,1 milijona evrov. Večino tožb je vložil zavod za zaposlovanje, ki je tožil kar 622 zaposlenih v skupnem znesku 1,3 milijona evrov. Izmed toženih se jih je takrat le 88 odločilo, da bodo podpisali dogovor o vrnitvi plač.
Posodobljene statistike od ministrstva še nismo prejeli, natančnih podatkov o tožbah in poravnavah pa nimajo niti v sindikatih. So bile pa po Vukadinovičevi oceni od novele zakona sklenjene predvsem poravnave.