Nikoli ni bilo dvoma o tem, da je obdolženi Vincenc Vinko Bezjak 5. julija lani v stanovanjski hiši v Sladkem Vrhu z nožem zabodel sina Sebastijana neposredno v srce. Obtoženi je dejanje tudi priznal in ga obžaloval. Obenem pa je vztrajno zanikal, da je zagrešil naklepni in zahrbtni umor.
To je v sklepni besedi vztrajno poudarjal tudi njegov zagovornik Darjan Lampič. Po mnenju obrambe je Bezjak povsem nagonsko zabodel Sebastijana. Stegnil naj bi roko, ker naj bi ga sin brcnil v kolk. »Dejanje je storil v hipu in brez predhodnega razmisleka,« je vztrajal odvetnik. Zato je predlagal sodnemu senatu, da naj obdolženca obsodi zaradi uboja in mu izreče milo zaporno kazen.
Navedbe odvetnika in izgovori obdolženca niso prepričali senata, ki mu je predsedovala okrožna sodnica Andreja Lukeš. »Obdolženi Bezjak je dejanje storil na zahrbten način, iz nizkotnih vzgibov in zaradi maščevanja,« je razglasila sodnica. Tudi očitano kaznivo dejanje nasilja v družini je tožilstvu uspelo dokazati, je razložila.
Prištevnost zmanjšala alkohol in možganska okvara
Za zaprtimi vrati je sodišče prej prisluhnilo pričevanju psihiatra Mladena Vrabiča. Na podlagi njegovega izvedenskega mnenja je okrožna tožilka Metka Zupanc tudi spremenila izrek obtožbe. Upoštevala je Vrabičeve ugotovitve, da je Bezjak očitani umor zagrešil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti. Njegov razum naj bi občutno zameglila kombinacija alkoholne omamljenosti in možganske okvare.
Tudi sicer je dolgoletna zloraba alkohola povsem skrhala odnose v družini Bezjak. Omami so se vdajali tako oče kot tudi sin in mati. Omenjenega julijskega večera je 62-letni Bezjak stopil iz hiše na teraso. Tik pred tem si je oblekel svoja pražnja oblačila, ki ga je nosil samo ob posebnih svečanostih. Brez besed je pristopil k sinu Sebastijanu in ga prijel za ramo, kakor da bi ga želel objeti ali stisniti k sebi. V tistem trenutku mu je hladnokrvno zarinil nož v prsni koš in mu zabrusil: »Dovolj imam hinavščine!«
Rezilo je smrtonosno prebodlo sinovo srce. Hudo ranjenemu je na pomoč priskočil mladoletni nečak, ki je bil tedaj na obisku. Skušal ga je pospremiti k sosedom in od tam poklicati na pomoč. Vendar se je Sebastijan zgrudil že po nekaj metrih in izdihnil kmalu zatem. Obtoženi je s terase zabrusil nečaku, da temu hinavcu ni treba pomagati in da naj kar leži tam.
Nasilen tudi do žene
Tožilka je v sklepni besedi večkrat izpostavila, da ji je uspelo dokazati očitani kaznivi dejanji. Bezjak je dogodek resda obžaloval, a se je hkrati izgovarjal, da je sina Sebastjana zabodel nehote, med prepirom. Trdil je, da se ni zavedal, da je usodnega trenutka še držal nož v levi roki, s katero naj bi hotel zgolj odriniti vsiljivega sina. Oškodovanki Bernardi Bezjak pa je očital, da si je njegovo nasilništvo izmislila, da bi se mu maščevala zaradi umora sina. Po njegovih besedah je ženo zmerjal, ker je tudi ona njega, udaril pa je ni nikoli.
Za zahrbtni umor je tožilka predlagala sodišču izrek 21-letne zaporne kazni, za nasilje v družini pa deset mesecev zapora, kar bi se združilo v enotno kazen 21 let in devet mesecev zaporna. Sodni senat je odmeril leto dni krajšo kazen zaradi umora in je Bezjaku na koncu izrekel enotno kazen 20 let in osem mesecev zapora ter mu podaljšal pripor do pravnomočnosti sodbe.
Sebastijanova partnerica Petra Hedžet je v tem sodnem postopku vložila zahtevek za plačilo 20.000 evrov odškodnine zaradi duševnih bolečin. Sodišče jo je s tem v zvezi napotilo na pravdo.
