Medtem ko sta bila trajanje in mesečni obseg pogosto obdana z večjim sojem pozornosti, je malce potiho in malce presenetljivo prišlo do zanimivih posledic odločitve o znižanju kriterija donosnosti pod ključno depozitno mero v višini –0,40 odstotka. Čeprav smo že pred leti podoben pojav opazovali v Združenih državah Amerike, smo ga tokrat bolj od blizu začutili v Evropi. Gre za motnje v delovanju repo trgov, ki so posledica pomanjkanja najkakovostnejših obveznic državnih izdajateljev, ki imajo v repo poslih vlogo zastavljenega premoženja. Repo trgi so eden pomembnejših gradnikov finančnega sistema predvsem z vidika zagotavljanja ustrezne likvidnosti in so zaradi tega pod budnim očesom nadzornikov in večjih vlagateljev, medtem ko so manjšim vlagateljem precej tuji. Tudi zato se le občasno zgodi, da se članki o razmerah na teh trgih uvrstijo med najbolj vidne.
Zagotovo lahko prejšnji odstavek logično povežete z uvodnimi vrsticami tega članka. Agresivno nakupovanje Evropske centralne banke oziroma njenih članic torej povzroča resne težave pri normalnem delovanju osnovnih gradnikov finančnega sistema. Napetosti so vidne na kratkoročnih delih krivulj državnih vrednostnih papirjev, ki so se od sredine decembra potopile globoko v negativno območje. Tako šestmesečne nemške zakladne menice kotirajo pri donosnosti –0,91 odstotka, francoske pri –0,69 odstotka, italijanske pa pri –0,32 odstotka. Še opazneje se izrazijo na krivuljah repo obrestnih mer, kjer so donosnosti v decembru na primer v Nemčiji zgrmele na –4,9 odstotka. Za zdaj ukrepi za umiritev razmer na repo trgih, ki jih je Evropska centralna banka prav tako sprejela 8. decembra 2016, še niso uravnovesili sil med povpraševanjem in ponudbo.
