Kulturni hram, poimenovan po rojaku Ignaciju Borštniku, v zadnjih nekaj letih pogosto poka po šivih, dvorana sprejme okoli 400 ljudi, navadno pa je ob predstavah čisto polna. V tem »malem Cankarjevem domu na podeželju«, kot ga imenujejo obiskovalci, gostujejo tudi ugledna slovenska gledališča.
Janja Rehberger Cerkvenik iz Zavoda Smejmo se, gonilna sila kulturne ponudbe na podeželju pod Krvavcem, pove, da so njihovi abonmaji prava uspešnica, predstave pa so skupno pritegnile že več kot 8000 ljudi. Rehberger-Cerkvenikova je delovala že v Železnikih, zdaj dela tudi v Semiču in Kočevju, kjer so predstave prav tako kar po vrsti razprodane. »Tolikšen obisk nagrajuje naše prizadevanje, da kulturo ponudimo vsem in da pridejo umetniki tudi k ljudem na podeželje, ne le ljudje v Ljubljano.«
Jutri bo zavod iz Cerkelj predstavil lastno produkcijo, predstavo Buh pomagej, ki je plod sodelovanja s Kosovelovim domom v Sežani. Tam je za premierno predstavo pred kratkim že zmanjkalo sedežev. V program sicer uvrščajo večinoma nekomercialne predstave slovenskih gledališč in v Cerkljah so že nastopila različna gledališča, od SNG Drame do Mestnega gledališča Ptuj.
Gradili s pametjo
Župan Franc Čebulj pravi, da med gradnjo kulturnega hrama niso dočakali pomoči države, a gradili so s pametjo. Ker je Borštnikov hram prostorsko in tehnično primeren, zdaj pri njih gostujejo tudi izvajalci iz precej večjega Kranja. »Gledališki abonmaji so se res prijeli. Ko sem dobil predlog, naj začnemo z gledališkimi predstavami, ga je podprl občinski svet in zdaj k nam prihajajo ljudje od blizu in daleč. To je dokaz, da ljudje cenijo kulturno ponudbo tudi zunaj mestnih središč,« pravi Čebulj.
Janja Rehberger Cerkvenik je do zdaj že znala poživiti utrip v manjših krajih in je v kulturno ponudbo vključila prizorišča, ki bi sicer morda samevala. V Cerkljah je s svojo zamislijo prepričala ljudi in gledališče je prišlo pred njihov domači prag. Ljudje pod Krvavcem so ponudbo dobro sprejeli in vstopnice po 15 evrov navadno razgrabijo, saj bi mnogi sicer gledališke predstave obiskali precej težje kot v domačem »Cankarjevem domu«.
