Ob pleteninah navadno pomislimo na babico, ki v udobnem gugalniku s pletilkami vešče plete šale, kape, rokavice in puloverje. Zato je bilo prijetno presenečenje spoznati Rolanda Christiana Geierlechnerja, ki si ob kavi ali čaju, tudi v kavarni, krajša čas s pletilkami v rokah. Nenavadno? »Morda za Slovenijo, vendar na Dunaju, od koder prihajam, ljudje v kavarnah ali na klopci v parku pogosto pletejo. Ljubitelji pletenja se tudi večkrat na mesec srečamo v kavarnah, se spoznavamo, izmenjujejo izkušnje in znanje,« pove Roland, ki od lani februarja živi v Ljubljani. »Kičasto, vendar je tudi mene k vam pripeljala ljubezen,« nam pove simpatični sogovornik, očitno vajen tega nadležnega vprašanja.
Pletenja ga je pri petih letih naučila babica. »Navadno je tako, da se to znanje prenaša iz generacije v generacijo, vendar moja mati ni tipična gospodinja,« pove Roland. Na vprašanje, ali se od petletnika ni pričakovalo, da se bo igral s plastičnimi avtomobili, odgovori: »Težko. Za babico ni bilo nič nenavadnega, da sem pokazal zanimanje za pletilke. Krog njenih tesnih prijateljev so tudi geji, ki cenijo te ročne spretnosti.«
Prvi izdelek rožnate nogavice
Prvi izdelek, ki ga je danes 32-letni Avstrijec izdelal, so bile rožnate nogavice. »Enostavne stvari me že od malega niso zanimale. Tudi volna je bila primerna za izdelavo nogavic, všeč mi je bila tudi barva,« pove. Nadaljuje: »Osnovno znanje sem kasneje nadgradil s prebiranjem revij in knjig o pletenju, še več konkretnega znanja mi je dal portal youtube.« In če smo se kot otroci zgražali nad trdimi in srbečimi puloverji, ki nam jih je z ljubeznijo pletla babica ali mama, so danes volnena oblačila izredno priljubljena v Avstriji, Nemčiji in seveda v skandinavskih deželah. Tudi v večjih modnih trgovskih verigah boste zasledili pestro ponudbo volnenih izdelkov, navadno strojno izdelanih. Izboljšala se je tudi njihova kvaliteta, še vedno pa le najzahtevnejši kupci in poznavalci prepoznajo izdelek, ki ni »okužen« s sintetiko in plastiko. »Navadno je razliko mogoče začutiti že na otip, sicer pa kasneje na koži, ko pulover ali šal nadležno pika ali ko po nekaj urah nošenja zavohate smrad lastnega potu.« Je pa res, da so izdelki iz sintetične volne cenejši, ravno tako jih lahko brez zadržka peremo v pralnem stroju.
Hobi prerasel v posel
Za Rolanda pletenje ni le hobi, ampak tudi posel. Sprva zaradi lastnih potreb, kasneje pa iz poslovnih razlogov je odprl spletno podjetje, trgovino levodesno.si z željo, da bi tudi drugim ljubiteljem pletenja in kvačkanja zagotovil mesto, kjer lahko najkvalitetnejšo prejo in ves pribor dobijo na enem mestu. »Ko se je v Ljubljani zaprla trgovina Niti niti praktično ni bilo mogoče več kupiti kvalitetne volne v Sloveniji. Zato sem se odločil, da jo uvozim sam in jo začnem prodajati. Ker je Slovenija premajhen trg, sem posel razširil še v sosednjo Avstrijo in Nemčijo. Svojim kupcem – pretežno so ti še vedno nemško govoreči, skoraj 90 odstotkov jih poznam tudi osebno – ponujam razkošno prejo iz kašmirja, volne alpake iz Peruja, volne baby alpake, svile mulberry in bourette, egiptovskega merceriziranega bombaža, volne merino, česane preje, ročno barvane preje iz Urugvaja in številne druge,« pove sogovornik.
Ker zagovarja pravično trgovino, ponudnika natančno preveri, z nekaterimi mu je uspelo vzpostaviti tudi topel osebni odnos. Pogosto se nanj obrnejo tudi oblikovalci pletilskih vzorcev, za katere Roland preveri, ali so navodila jasna in izvedljiva. »Ker si res želim, da bi volneni izdelki prodrli še bolj med ljudi, pogosto podarim volno mladim modnim oblikovalcem, blogarjem, s katerimi potem sodelujem tudi naprej. Zelo rad sodelujem z Rietzi Design in Knit my Style.«
Nekateri iščejo tudi vegansko volno
Tudi pri barvi volne si stranke lahko zamislijo vse mogoče odtenke, barvne kombinacije. »Za zdaj mi volno barvajo drugje, sicer sem poskusil to zamudno delo tudi sam,« pove. Na vprašanje o organskih, okolju prijaznih barvah odgovori: »Nekatere stranke so dvolične – želijo organske barve, da bi ohranili okolje, a hkrati pričakujejo da bo volna imela močan, obstojen odtenek. Oboje ni mogoče. Nekatere si želijo celo vegansko volno, pridelano iz koruze, krompirja, konoplje in papirja, vegetarijanci celo dopuščajo, da je ta narejena iz mlečnih beljakovin. Vendar se pri tem ne zavedajo, da je pridelovanje veganske volne izredno drag proces, ki ga stranka pogosto ni pripravljena plačati, zato imam v ponudbi le volno, narejeno iz papirja, ki jo uvozim iz Japonske.«
Koliko je aktivnih ljubiteljev pletenja pri nas, Roland ne ve, lahko pa zadovoljno zagotovi, da jih je vedno več. »Vedno več je tistih, ki cenijo ročno pletene izdelke, ki se zavedajo njihove vrednosti in cene,« pove sogovornik, ki po naročilu še ne plete. »Je izredno drago in za kvaliteten izdelek dejansko potrebuješ veliko časa. Za šal tudi do 70 delovnih ur, že sama volna pa stane okoli 100 evrov. Vrednost puloverja, narejenega iz najboljše volne, lahko na trgu doseže vrednost tudi 10.000 evrov in več.«
Tudi zato se ljubitelji pletenih izdelkov rajši odločajo, da več denarja namenijo nakupu bolj kakovostnih materialov, izdelke pa nato izdelajo sami – v svojih barvah in njim najljubšem materialu in vzorcih.