Pravosodni minister Goran Klemenčič je že opravil pogovore z obema kandidatoma za mesto predsednika vrhovnega sodišča. V prvi polovici januarja naj bi se po pojasnilih iz pravosodnega ministrstva tudi odločil, ali bo državnemu zboru v imenovanje predlagal vrhovnega sodnika civilnega oddelka vrhovnega sodišča Rudija Štravsa ali vrhovnega sodnika kazenskega oddelka vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. Slednji je prvič kandidiral šele na tretjem razpisu in dobil več podpore kolegov sodnikov kot Štravs. Sodni svet pa je več glasov podpore tokrat namenil prav Štravsu, ki je svojo kandidaturo ponovil, saj na prejšnjem razpisu ni bil uspešen. Takrat so mu podporo odrekli prav člani sodnega sveta, ker se po njihovem mnenju ni dovolj osredotočil na delovanje nižjih sodišč.

Štravs je tokrat svoj program nekoliko dopolnil. Predsednik sodnega sveta Marko Novak pojasnjuje, da sta tokrat oba kandidata zadovoljivo predstavila svoje poglede tudi na delo nižjih sodišč in sta zato tudi oba dobila pozitivno mnenje sodnega sveta. »Štravs pa je v drugem krogu prepričal več članic in članov sodnega sveta kot Florjančič pri nekaterih ključnih pogledih na delovanje sodstva, kot je denimo neodvisnost sodstva od drugih vej oblasti,« je pojasnil Novak. Koliko glasov več je dobil Štravs, Novak ni želel razkriti, je pa potrdil, da ni dobil dveh tretjin vseh glasov. »Dvotretjinska podpora je bila za stališče, da sta oba kandidata sprejemljiva, večinska podpora pa za to, da damo prednost Štravsu. Sliši se zapleteno, toda nekateri ne bi dali podpore za prvi sklep, če ne bi izglasovali tudi drugega,« je pojasnil Novak.

Zalar: Klemenčič naj se odloči

»To je res zanimiva situacija. Po eni strani je pomembno, da ima predsednik vrhovnega sodišča podporo kolegov, saj gre za prvega med enakimi. Ker pa ima predsednik tudi pristojnosti in vpliv glede nižjih sodišč in sodne oblasti, je seveda pomembno tudi mnenje sodnega sveta,« pravi nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar, ki se je s kandidati za predsednika vrhovnega sodišča ukvarjal pred šestimi leti, ko so iskali naslednika takratnega predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena. Goran Klemenčič po njegovem mnenju nima enostavne naloge, vendar pravi, da se mora v vsakem primeru odločiti za enega kandidata. »Najslabše bi bilo, če se ne bi odločil za nobenega,« pravi Zalar. Sam je pred šestimi leti v imenovanje v DZ najprej predlagal sodnika Marka Šorlija, ki je dobil podporo sodnega sveta, ne pa tudi podpore kolegov sodnikov. V DZ Šorli nato ni dobil zadostne podpore poslancev, na ponovljen razpis pa se je nato prijavil Masleša.

Za koga se bo odločil Klemenčič, bo torej jasno v prvi polovici januarja, poznavalci pa ocenjujejo, da ima v državnem zboru več možnosti za izvolitev Damijan Florjančič, za katerega velja, da bo nadaljeval delo Branka Masleše.