»Do nas ne more nobeno večje vozilo, tovornjak z novo kritino je moral ustaviti precej stran. Še huje je, da po bolnika ne more reševalno vozilo, o gasilskem posredovanju pa si brez dostopa niti pomisliti ne upamo,« sta povedala Pečnikova. Vprašanje, kdaj mislijo rešiti njuno težavo, sta naslovila tudi na občino Šenčur.
Do maršalata in nazaj
Glede na dolgo bitko za normalen dostop do hiše ni čudno, da sta pred desetletji pisala tudi v Beograd. Takrat je bil vrhovni organ maršalat predsednika Jugoslavije Tita in – dobila sta tudi odgovor. Ta je romal v Ljubljano k slovenskemu izvršnemu svetu, slednji je pozval takratno občino Kranj, a se vendarle ni nič zgodilo.
»Vse je obstalo v Šenčurju. Bili so različni interesi takrat vplivnih ljudi v lokalnem okolju, zemljišč za dostop pa lastniki niso hoteli prodati. Ko naj bi prišlo do razlastitve, je spet domači politik odigral svoje in krajani v Rožni ulici še naprej dejansko nimamo prave ulice,« pravi Avguštin Pečnik in z žalostjo pri 83 letih ugotavlja, da rešitve glede na dosedanje izkušnje najbrž ne bo dočakal. Pa se je res dogajalo že marsikaj, celo sodišče je na kraju samem delilo pravico, da o vlogah, prošnjah, predlogih ne pišemo.
Župan Ciril Kozjek je podedoval gordijski vozel Rožne ulice, vendar je bolj optimističen: »Del problemov stanovalcev smo rešili z novim prostorskim načrtom, ki je bil pred kratkim sprejet in bo vsaj malo omilil težave občanov, ki jih poznamo. A celostna rešitev še ni mogoča, saj smo naleteli na negativen odziv lastnikov zemljišč, ki se za ustrezno ureditev dovoza niso pripravljeni odreči delu svojih zemljišč. Obupali pa ne bomo. Še se bomo pogovarjali in iskali tudi strokovne rešitve, da bi ta res dolgoleten problem naše občine rešili. Nočem pa obljubljati in postavljati rokov, ker se to do zdaj ni izkazalo za dobro.«
Ko so prišli živet v novo okolje, so tamkajšnji stanovalci pričakovali, da bo do hiš urejena cestna povezava. Pozneje so nekateri s samovoljo pri gradnji ogrozili morebitno celostno rešitev, odnosi in zamere v soseščini pa so še dodatna ovira. Avguštin Pečnik tako pokaže na bližnje zemljišče in doda, da bi povezava čezenj rešila problem, a nima prav dosti upanja, da bi se o tem lahko dogovorili.