Se zgodi, sploh v teh časih, ko se je obhajanje smrti zvezdnikov na spletu oziroma v javnosti razvilo v svojstven žanr. Kajti če je nekoč veljalo, da se veličina človeka meri po velikosti njegovega pogreba, so dandanašnja mera število klikov, tvitov oziroma drugih objav, s katerimi še živeči javno poudarijo svoj odnos do pokojnega. Za kar v primeru smrti Georgea Michaela ni veliko ekskluzivnih priložnosti. Kajti o Michaelu je malo neznanega. Malo je ekskluzivnih »bootleg« posnetkov, komadov z B-strani singla iz nekega davnega leta, ki je izšel nekje v Indiji in bi bil znan samo peščici. Club Fantastic Megamix dua Wham, plošča, ki jo je leta 1983 izdala njuna prvotna in neodvisna (Freedom) založba Innervision Records, pri kateri sta fanta izdala prvo ploščo Fantastic, na ebayu te dni (še) ne doživlja večjih pretresov. Trenutne izklicne cene so okoli 3 dolarje.
Pri Bowieju, ki je bil seveda starejši izvajalec z daljšo kariero, je bilo ekskluzivnosti več. O Georgeu Michaelu je vse jasno. Kajti domala ves čas je preživel na vrhu. Začenši z duom Wham, v katerem je z Andrewom Ridgeleyjem, sošolcem iz srednje šole, že s prvimi posnetki zasedel vrhove lestvic. Eksotična lepa fanta. Michael tudi grškega, Ridgeley pa tudi egipčanskega rodu. Takojšnja ljubljenca deklet. S prvim hitom, v katerem sta prepevala »Wham, bam – I am, a man, job or no job, you can't tell me that I'm not, do you, enjoy what you do?«, sta zastavila izrazito zabavnjaško oziroma hedonizem čislajočo smer. Ki je ustrezala času.
Gre za zlate čase britanskega popa. Pisalo se je leto 1983. Istega leta je v Veliki Britaniji, ki ji je kakopak še vedno načelovala Margaret Thatcher, ki so se ji potem leta 1984 zgodile rudarske stavke, prišel na trg CD, v katerega ni še nihče verjel. Wham se je pojavil v času, ko je otoška glasbena scena postajala izrazito plesna. To je bil čas, ko so glasbeni okus krojili Culture club z Do you really want to hurt me, Police z Every Breath You Take, Men at Wok z Down Under, David Bowie z Let's Dance, Eurythmics s Sweet Dreams, Dexy's Midnight Runners s Come On Eileen, Duran Duran s Hungry Like the Wolf in U2 s New Year's Day. Od hitov, ki so označili tisto leto, velja omeniti še Blue Monday skupine New Order, Rebel Yell in White Wedding Billyja Idola, This Charming Man skupine The Smiths, Falco je imel Der Kommissar, The Clash so se s ploščo Combat rock oziroma s komadom Should I Stay or Should I Go pridružili naboru. Seveda bi se našel še kdo.
Wham tvori osnovni nabor komadov iz žanra, ki se mu reče osemdeseta. Kar je tudi osnovni nabor komadov zlatih časov ljubljanske diskoteke Turist, v kateri se je Wham v naših krajih vrtel nemara najbolj redno. Pravzaprav stalno.
Duo ni obstajal dolgo. Do leta 1986. In če je bil nastop na Live Aid leta 1985 za U2 pospešek njihovi karieri, sta bila Wham v fazi razhoda. Že komad Careless Whisper, ki je sicer izšel leta 1984, velja za solo projekt Michaela, čeravno je kot avtor komada podpisan tudi Andrew Ridgeley. Ko na Live Aidu zapojeta skupaj z Eltonom Johnom njegov komad Don't Let The Sun Go Down On Me, ta nastop spromovira predvsem Michaela. Njemu je v primerjavi s partnerjem uspela enakovredno uspešna solo kariera, Ridgeleyju pač ne. Čeravno je prav tako poskusil, vendar je uvidel, da mu ne gre, in danes v zakonu s Keren Woodward iz ansambla Bananarama uživa v tantiemah od starih komadov.
George Michael, ki so ga šli številni slovenski privrženci septembra 2011 gledat v Zagreb, je bil brez nadaljnjega velik vokal, ki je svoj status dokončno, tudi pri dvomljivcih, in za vse večne čase utrdil 20. aprila 1992. Tedaj so preostali člani zasedbe Queen priredili koncert v čast njihovega pokojnega pevca Freddieja Mercuryja. Mnogi so se zvrstili za pevskimi mikrofonom in peli komade Queenov, a zmagovalec tistega koncerta na Wembleyju je bil preočiten. Kajti tako kot je George Michael odpel Somebody to Love, ni pesmi Queenov razen Mercuryja odpel nihče drug kot on.