Dve leti pozneje je jasno, da se notranji odpori proti Frančiškovim reformam krepijo. Zagotovo ni naključje, da je papež že četrto leto zapored predbožično izmenjavo čestitk s kardinali in škofi izkoristil za obračun – s papeškimi rokavicami, seveda – s tistimi vplivnimi kleriki, ki v obrambi svojih doslej nedotakljivih privilegijev počno vse, da bi reforme zrušili. Ali pa vsaj zmehčali do stopnje neškodljivosti. Gatopardizem je temu dejal papež. Eden od pripadnikov visoke buržoazije v znamenitem romanu Il gattopardo namreč izreče sloviti stavek: Spremenimo vse, da bo vse ostalo enako. Papež je kardinalskim svetim kravam tudi tokrat, pred božičem leta 2016, povedal, da jih je spregledal. Njim je namenil svoje besede, da z reformo nima v mislih liftinga kurije ali nemara celo plastične operacije, s katero bi odstranil njene gube. Kajti, »dragi bratje«, je bil jasen papež, »v Cerkvi se nam ni treba bati gub, bati se moramo madežev«!
Odpore proti spremembam je papež, ki kliče na pomoč tudi izobražene ženske in laike, razdelil na tri tipe. Nekateri se upirajo dobronamerno in iskreno, je dejal. Ta puščica po mnenju vatikanologov leti na štiri konservativne kardinale, ki so prejšnji mesec javno kritizirali papeža zaradi njegovih stališč v apostolski spodbudi Radost ljubezni, posvečeni ljubezni, zakonu in družinskemu življenju. Ostrejši je do tistih, ki si »prestrašeni in otrdeli« za spremembe prizadevajo le navidezno, najostrejši pa je do tistih, ki se spremembam, skritim za pravičništvom in obtožbami, upirajo zlonamerno, pri tem pa se zatekajo v tradicijo, v formalnosti, v videz… Koga konkretno je imel papež pri tem v mislih, ni znano. Ni pa nepomembno, opozarjajo poznavalci, da je istega dne, kot je nagovoril člane kurije, ustanovil tudi komisijo, ki naj bi preučila dogajanje v ugledni instituciji – Malteškem redu. Tu naj bi vodilni s pomočjo ameriškega kardinala Burka s pomembnega položaja odstavili uglednega nemškega barona Boeselagerja, brata člana nadzornega sveta v Vatikanski banki. Menda le zato, ker je dovolil, da so malteški vitezi v Afriki na ogroženih območjih delili ljudem kondome…
Kako težko bo papežu dobiti boj z okostenelimi strukturami v Cerkvi in s kardinalskimi princi teme, ki se raje kot »duhovni prenovi, ponižnosti in skromnosti« posvečajo svojim koristim, lahko opazujemo tudi na slovenskih tleh. Slovensko okrožno sodišče je nedavno potrdilo, da je bil podpis kardinala Rodeta pod pogodbo, s katero je kot ljubljanski nadškof za razkošno obnovo dvorca Goričane namenil 2,6 milijona evrov brez dovoljenja Svetega sedeža in s tem kršil kanonsko pravo, pristen. Je ljubljanska nadškofija sprožila kakšen postopek? Je apostolski nuncij ali kakšen klerik v Sloveniji morda javno kritiziral kardinalovo početje? Nič od tega se ni zgodilo in malo verjetno je, da se bo. Za prince so vedno veljali posebni zakoni.
