Javni kulturni program s področja uprizoritvenih umetnosti se bo v Stari mestni elektrarni – Elektru Ljubljana nadaljeval tudi v prihodnjih letih. Ministrstvo za kulturo je objavilo razpis za izbor programskega upravitelja za obdobje med prvim marcem prihodnje leto in 31. decembrom 2021. Kulturne nevladne organizacije se lahko na razpis prijavijo do drugega januarja. Vse od leta 2004, ko so s festivalom Mladi levi odprli prenovljeno staro elektrarno, je upravitelj zavod Bunker, ki se mu pogodba zdaj izteka.
Bunker se bo prijavil na razpis
Pri Bunkerju pravijo, da se bodo na razpis prijavili tudi tokrat. Da je kulturno ministrstvo lahko objavilo razpis, je moralo najprej podaljšati pogodbo z Elektrom Ljubljana, ki se izteče konec leta. Novo najemno pogodbo v vrednosti 20.000 evrov na leto so podpisali za deset let, veljati pa začne prvega januarja. Razpisana sredstva za sofinancranje stroškov programa bosta v višini 147.500 evrov na leto zagotovila kulturno ministrstvo (80.000 evrov) in ljubljanska občina (67.500).
Programska določila razpisa predvidevajo, da bodo v stavbi javne kulturne prireditve, izobraževanje in predprodukcija. To pomeni, da se dogajanje ne bo bistveno spremenilo, kajti že v minulih letih se je stara lepotica iz Slomškove ulice, kot je staro elektrarno poimenoval njen preučevalec, industrijski arheolog dr. Tadej Brate, ponašala s številnimi dogodki. Kot navajajo pri Bunkerju, je elektrarna polno zasedena, v njej vadijo razne skupine, potekajo umetniške in druge delavnice, ob večerih pa imajo prvo besedo predstave in multimedijski dogodki. Ljubljanska mestna elektrarna je zaščitena kot kulturni, tehniški in zgodovinski spomenik, Elektro Ljubljana pa je ob stoletnici – elektrarno so zgradili leta 1898 – stavbo prenovil. Še eno prenovo pod taktirko ministrstva za kulturo je doživela pred odprtjem leta 2004. Od takrat je namenjena kulturnemu programu, do česar pa je Brate, ki je o zgodovini elektrarne napisal tudi knjigo, zelo kritičen.
Brate je predlagal širitev tehniškega muzeja
Po njegovem mnenju bi bilo ta zgodovinski objekt mogoče bolj smotrno uporabiti. »Predlagal sem, naj iz elektrarne naredijo muzej energetike Slovenije, kjer bi bili zadnji parni stroji, turbine, dizelski motorji... To bi moral biti multikulturni prostor, kjer bi bilo med stroji toliko prostora, da bi lahko vsa elektrarna delovala kot galerija ali prostor za koncerte. Zdaj je vse narejeno napol, določene stvari so napol uničene. Zadeva je zavožena,« je dejal dr. Tadej Brate, ki se je z restavriranjem in preučevanjem zgodovine elektrarne ukvarjal okoli 15 let, nekaj časa je vodil obnovo objekta, zaposlen pa je bil pri zavodu za varstvo kulturne dediščine.
Stara elektrarna se mu zdi idealen prostor za širjenje tehniškega muzeja, ki ima veliko eksponatov, a v Bistri ni dovolj prostora, da bi vse razstavili. Prepričan je, da je bila ta priložnost zamujena, ko je padla odločitev, da bo prostor raje namenjen kulturnemu performansu. Kritičen je do tega, da so, kot trdi, veliko eksponatov izgubili ali zrušili in uničili. »V tehniškem muzeju so razstavljeni avtomobili. Če imaš razstavljen določen avtomobil, mora biti kompleten. Imeti mora kabino, sedeže, kolesa, rezervoar, motor, hupo, lučke... Če avto tega nima, se bodo vsi smejali. Nekaj podobnega se je zgodilo tukaj. Manjkajo turbina, parni stroji, stari kotli niso pravilno restavrirani, porezali so paravodne in dovodne cevi...«
Tudi sicer je skozi zgodovino elektrarne, ki jo je preučeval, našel številne pomanjkljivosti. Že začelo se je tako, da je elektrarna leta 1898 proizvajala enosmerni tok, čeprav je Nikola Tesla že iznašel izmeničnega. Le enosmerni tok je proizvajala vse do leta 1922, medtem ko je imela Ljubljana po drugi svetovni vojni, ko so opustili proizvodnjo enosmernega toka, dva električna sistema – do takrat je en del mesta uporabljal izmeničnega, drugi del enosmernega.
